V spomin Slavku Glihi
Slavko Gliha je z izredno delovno vnemo in veliko požrtvovalnostjo vodil Kmetijski inštitut Slovenije od leta 1982 do 2003. S svojim bogatim strokovnim znanjem in usmerjenostjo k napredku je pustil v razvoju inštituta zares vidno sled.
Slavko Gliha je bil rojen 7. marca 1940 v Žužemberku, kjer je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Nato se je po končanem šolanju na geodetskem odseku Gradbene srednje šole vpisal na Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani, smer kmetijska ekonomika, in diplomiral leta 1964. V želji po stalnem izobraževanju in izpopolnjevanju je v času, ko je bil zaposlen na Kmetijskem inštitutu, dosegel tudi prvostopenjsko diplomo na Ekonomski fakulteti. Njegovo ožje strokovno področje, ki ga je razvijal več kot 30 let, je bila agrarna ekonomika. Njegovo raziskovalno in strokovno delo je bilo vezano predvsem na makroekonomske analize s področja živinoreje in pridelovanja krme, ekonomičnost in produktivnost dela ter na družbeno-ekonomska in strukturna gibanja v kmetijstvu.
Kot pisec mnogih člankov in strokovnih publikacij je sledil jasnosti in razumljivosti v izražanju ter skrbi za lepoto in čistost slovenskega jezika. V pisanju in izražanju nedvomno velja za eno od avtoritet v našem kmetijskem prostoru. Neprecenljiva je bila tudi njegova vloga pedagoga in mentorja mnogim generacijam. Odlikovali sta ga izjemna prodornost duha in globoko razumevanje človeka. Po upokojitvi je svoje zasebno in službeno življenje podrobno opisal v knjigi Moja pota. Knjiga je dokument časa v katerem je živel, hkrati pa zakladnica informacij o dogajanjih na Kmetijskem inštitutu, v slovenskem kmetijstvu in širše.
Za svoje delo je prejel številna priznanja. Med pomembnejšima sta Častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v korist kmetijskega razvoja v Sloveniji, za dolgoletno uspešno vodenje Kmetijskega inštituta Slovenije in za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine in Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete za znanstveno-raziskovalno delo na področju agrarne ekonomike, za velik prispevek k razvoju agrarne ekonomike in k vzgoji raziskovalcev ter za uspešno vodenje, opremljanje in kadrovsko rast Kmetijskega inštituta Slovenije.
Bil je dolgoletni član uredniškega odbora revije Sodobno kmetijstvo, skoraj desetletje je deloval kot predsednik odbora za plan pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, bil je dolgoletni predsednik Društva agrarnih ekonomistov Slovenije in predsednik Odbora za obnovo žužemberškega gradu ter častni občan Občine Žužemberk.
Sodelavci, kolegi in prijatelji ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Kmetijski inštitut Slovenije