Tretji festival velikonočne slovenske potice
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se jev četrtek, 18. 4. 2019, kot častna pokroviteljica udeležila 3. Festivala velikonočne slovenske potice. Letošnja kraljica je Podbreška potica iz suhih tepk in jabolčnih krhljev. Dogodek ima poleg spodbujanja slovenske tradicije in kulinarike tudi dobrodelno noto, saj so zbrana sredstva ob prodaji razstavljenih potic namenili socialno šibkejšim družinam.
Na današnji veliki četrtek so na zaključni prireditvi festivala na Gradu Otočec predstavili potice iz vse Slovenije, najboljšim so podelili zlato, srebrno in bronasto priznanje. Letošnja kraljica je Podbreška potica iz suhih tepk in jabolčnih krhljev. Tako je odločila strokovna žirija na Festivalu velikonočne potice, ki je letos že tretjič potekal na Otočcu. »Potico moraš peči z ljubeznijo. Če nekaj delaš na silo, ne more biti dobro,« je po prejemu priznanja izjavila Marija Štaut, letošnja zmagovalka.
Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v nagovoru izpostavila, da v Sloveniji poznamo veliko vrst potic, najbolj avtohtona je orehova, priljubljena pa je tudi pehtranova, saj smo Slovenci med redkimi na svetu, ki to zelišče uporabljamo za pripravo sladke jedi. »Pri pripravi nadevov za to imenitne sladico velikokrat velja, da kolikor je gospodinj, toliko je slastnih receptov zanje.« Ministrica je ob tem spomnila, da je samo ena potica enotna, tako po vrsti testa, nadevih in obliki kot tudi po imenu. »To je Slovenska potica, ki jo je zaščitilo MKGP na podlagi skupne vlogo KGZS, GZS ter Obrtno – podjetniške zbornice.« Vlogo za Slovensko potico je MKGP posredovalo tudi v končno registracijo Evropski komisiji. »Ko bo vloga popolna, bo Komisija v Uradnem listu objavila vlogo za registracijo Slovenske potice kot zajamčene tradicionalne posebnosti. »Če pripomb na vlogo ne bo, bo v Uradnem listu Evropske unije objavljena registracija Slovenske potice (ZTP).
Zaščita kot zajamčena tradicionalna posebnost pomeni, da proizvodnja Slovenske potice ni geografsko omejena, torej se lahko proizvaja kjerkoli, pogoj je le certifikat, da je proizvedena skladno s potrjeno specifikacijo za Slovensko potico. Slovenska potica je pripravljena s petimi tradicionalnimi nadevi, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena je v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice, ta je okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja slovensko narodno sladico, na katero smo Slovenci zelo ponosni.
Letošnji festival je bil po besedah prof. dr. Janeza Bogataja poseben tudi zaradi nekaterih posebnih potic. »Dobili smo prekmursko potico, ki ima iste sestavine kot prekmurska gibanica, dobili smo evropsko potico in vegansko špehovko ter seveda otoško potico. Presenetilo me je, da je bilo razmeroma veliko kokosovih nadevov, zaradi česar sem kar malo v skrbeh, da nimate Dolenjci na Trški gori morda rastišča kokosovih orehov…,« se je pošalil prof. dr. Janez Bogataj.
Festival pa je tudi letos v znamenju dobrodelnosti. Vse razstavljene potice je mogoče tudi kupiti, celoten izkupiček bo tudi letos namenjen Območnemu združenju Rdečega križa Novo mesto za otroke iz družin v stiski s tega območja.