Težave zaradi gradnje vodnih zadrževalnikov se nadaljujejo
Komisija za vodne zadrževalnike je na seji 14. 3. 2016 pregledala stanje na območjih, kjer so že obstoječi vodni zadrževalniki ali pa je predvidena gradnja vodnih zadrževalnikov. Ugotovili so različna stanja:
– v Vipavski dolini sicer imajo akumulacijo Vogršček in vso infrastrukturo za namakanje, vendar kmetje ne morejo namakati, saj ni nikogar, ki bi sistem vzdrževal in skrbel za namakanje. Tako je prišlo do zelo nenavadnega položaja, ko je zadrževalnik urejen, vendar kmetje vode za namakanje kljub temu nimajo.
– stanje na območju zadrževalnika Dobrova trenutno miruje. Problematika se tu rešuje dvofazno. V kolikor bodo zadoščali nekateri drugi ukrepi, ki se bodo izvedli v prvi fazi projekta, zadrževalnika na tem območju ne bo.
– na območju vzhodne Slovenije je največji problem v tem, da voda večkrat letno poplavlja in zaliva kmetijske površine, saj so melioracijski jarki neočiščeni in nevzdrževani.
– na območju Spodnje Savinjske doline projekt gradnje suhih zadrževalnikov trenutno miruje. Pripravljajo se novi hidravlični računi in iščejo nove lokacije.
– na območju Ljubečne pri Celju so pričeli z gradnjo suhega zadrževalnika, vendar so kmetje sprožili upravni spor, zato je gradnja v mirovanju.
Kmetje predlagajo, da se težave na omenjenih območjih rešujejo tako, da se poišče nove lokacije zadrževalnikov v povirjih voda. Poleg tega zahtevajo, da se hkrati s poplavno varnostjo rešuje tudi problem namakanja oziroma zagotavljanja vode za namakanje. V kolikor stroka ne bo našla ustreznih rešitev, predlagajo, da se za oškodovane kmetije določi mesečna renta za 4-člansko družino in obdobje 40 let.
Člani komisije so sklenili, da je treba nemudoma sklicati sestanek z MKGP in rešiti problematiko Vogrščka. Prav tako je potrebno organizirati sestanek s projektanti, MOP in naravovarstveniki, da se poišče morebitne rešitve glede zadrževalnika na Ljubečni na območju Natura 2000.
Poleg tega zahtevajo, da se v Zakon o kmetijskih zemljiščih vnese zahtevo po zagotavljanju poplavne varnosti in hkratni pravici do vode za namakanje ter v Načrt upravljanja z vodami (NUV II) zahteva po ustanovitvi odborov za upravljanje z vodami, katerih člani morajo biti poleg ostalih deležnikov tudi kmetje.
O predlogih in zahtevah bodo ponovno seznanili MOP in MKGP ter poslanske skupine v državnem zboru. V primeru neodzivnosti vseh pristojnih in nereševanja odprtih vprašanj, se bodo obrnili na Evropsko komisijo.