Suša, vročina, veter – katastrofa za kmetijstvo
Vročina, pomanjkanje padavin in veter ta čas v Sloveniji povzročajo izredno veliko škodo v kmetijstvu. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, tudi zaradi opozoril in poročil Kmetijsko gozdarske zbornice, redno spremljajo razmere in ugotavljajo, da nimamo urejene rešitve, ki se ji reče namakanje. Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je povedla, da so posledice suše najbolj opazne na lahkih, prodnatih in plitvih tleh v območju naplavin vodotokov v ravninskih predelih ter v hribovskih območjih na nagnjenih, plitvih tleh na sončnih legah. Na nekaterih poljščinah in na travinju na plitvih in prodnatih tleh je že nastala nepopravljiva škoda. Od poljščin je ta čas najbolj prizadeta koruza, močno pa je prizadeto tudi travinje. Če bo škoda presegla prag 0,03 odstotka BDP, bodo kmetje dobili odškodnino.
Lanskoletna škoda zaradi suše je bila ocenjena na 56 milijonov evrov, država in kmetom bodo ta mesec začeli izdajati odločbe, odškodnine pa naj bi bile izplačane septembra. Za velika kmetijska gospodarstva – podjetja, pa še ni znano ali bodo upravičena do odškodnin, saj mora ta del potrditi še Evropska komisija.
Na številna vprašanja novinarjev o namakanju in o delovanju velikih namakalnih naprav pravi, da je država veliko vlagala v gradnjo. Zakaj je namakano manj, kot bi lahko pa so tako objektivni kot subjektivni razlogi in posebej sistem Vogaršček intenzivno rešujejo. Prihodnje leto naj bi vse delovalo tako, kot mora. V letih 2007-2013 je MKO za velike namakalne sisteme namenil 13,3 milijona evrov, izplačal pa dobar 2,6 milijona. Zgrajena sta bila dva nova velika namakalna sistema za namakanje 526 hektarov zemljišč, in sicer na območju Ormoža v Veliki Nedelji in Gorišnici. Poleg tega pa so obnovili dva sistema, v vrednosti enega milijona pa so sofinanciral male namakalne sisteme. Pomemben je tudi podatek, da je za vloge iz zadnjega razpisa v letu 2012 (približno 10 milijonov evrvo) v zaključni fazi obdelave.
Kmetijska suša, hidrološka pa v desetih dne
Ponavljajoče se suše niso nobeno presenečenje več, je povedala Andreja Sušnik iz Agencija RS za okolje. »Kljub dobri spomladanski zalogi vode se v površinskem sloju tal zaradi močnega izhlapevanja, sušne razmere izjemno hitro poslabšujejo,« je dejala Sušnikova. Stanje površinske vodne bilance povzroča tako imenovano kmetijsko sušo, ki je najintenzivnejša na Obali, te na določenem območju vzhodne in severovzhodne Slovenije. Vendar tudi drugje ni dosti bolje, saj se površinski sloj intenzivno suši. Zato so rastline že v sušnem in vročinskem stresu. »Trenutne hidrološke razmere površinskih voda v Sloveniji v večjem delu države običajne za poletni čas in začetek avgusta, torej še niso kritične. Kljub temu pa lahko ob nadaljevanju vročega in suhega vremena pričakujemo v naslednjih desetih dnevih stopnjevanje nizkovodnih hidroloških razmer.« Tudi gladina podzemnih voda je zaradi obilnih spomladanskih padavin na normalni ravni, kljub temu pa že pozivajo ljudi k varčevanju z vodo.
Omenila je tudi zadnje neurje in nekaj milimetrov dežja, ki smo ga bili deleži 29. julija. Padavin je bilo absolutno premalo, da bi omilile razmere, močno pa je vse skupaj poslabšal orkanski veter, ki je pihal kar tri ure. Zaradi tega se je izhlapevanje vode le še povečalo, mnogim rastlinam pa je tudi potrgalo korenine.
Kako se ubraniti še pred večjo škodo
Predstavnica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, dr. Dušica Majer pravi, da so razmere spremljali zadnje 14 dni in na podlagi zbranih podatkov obvestili MOP o kriznih razmerah. Za kmetovalce vsako leto pripravijo izobraževanje o tem, kako lahko dolgoročno preprečijo večje škode zaradi morebitne suše. Kratkoročno pa lahko kmetje ta čas naredijo naslednje:
– vključijo oroševalno namakanje, saj kapljično ta hip ne zadošča več ter poskrbijo za senčenje;
– tla plitvo obdelajo;
– odstranijo plevel, vendar ne s herbicidi, pač pa z mulčenjem (zastiranje);
– posejejo sudansko travo, proso in sirek ter setev takoj povaljajo;
– naj ne kosijo, če pa že morajo, naj kosijo vaj 7 centimetrov nad tlemi;
– redno izvajajo mulčenje v sadovnjakih in redčijo plodove, enako velja tudi za vinograde;
– gnojenje z mineralnimi gnojili ta čas odvsetujejo;
– zaradi hitrega sušenja koruze bodo kmetovalci prisiljeni v predčasno siliranje, zato svetujejo predhodno analizo na vsebnost nitratov, ki so lahko zelo škodljivi v krmi ter na vsebnost sušine.
Posrbimo tudi za živali
Da bodo ostro ukrepali proti tistim, ki ne bodo poskrbeli za živali, jim omogočili senco in vodo pa je obljubila tudi dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Ljudje smo po zakonu dolžni poskrbeti za živali, v nasprotnem primeru pa je zagrožena denarna kazen in celo zapor,« je še dodala dr. Čadonič Špelič, omenila pa tudi zadnji primer mučenja živali, ko je lastnik pozabil na žival v avtu in je na koncu tudi poginila. Četudi so ji ob koncu nudili strokovno pomoč.