Subvencije so kakor mamila
Okrogla miza »Govedoreja 2020 v Sloveniji, je potekala v Domu krajanov na Gomilskem, za kar gre zahvala tudi županu občine Braslovče, Branimirju Strojanšku. Pobudniki okrogle mize so bili rejci priznanih rejskih organizacij črno-bele, lisaste pasme, skupina rejcev rjave pasme in člani GPZ. Tematika in tudi najava ministra Dejana Židana, da se bo okrogle mize udeležil, pa je pritegnila veliko rejcev iz vse Slovenije, ki so skupaj z ministrom vztrajali dobre štiri ure. Osnovni namen – postaviti in predstaviti cilje razvoja govedoreje do leta 2020 v pogojih reformirane skupne kmetijske politike (SKP), žal ni bil dosežen. Dejstvo, da kmetovalce ta hip tare veliko problemov v vsakdanjem življenju, se je včeraj zelo jasno odrazilo na številnih vprašanjih ministru Dejanu Židanu o novih davkih, odškodnini po divjadi, zadrževalnikih, možnosti vplivanja na trg in s tem odkupne cene, do zelo osebnih zadev.
Smetišče za zastarane tehnologije
Strokovni tajniki vseh Priznanih rejskih organizacij so skupaj pripravili pregled razmer v govedoreji, predstavila pa jih je doc. dr. Marija Klopčič. Dejstvo je, da bodo kmetje kmalu v še slabšem položaju, saj se močno spreminja SKP, spreminjajo pa se tudi razmere na trgu. Vse to se bo odrazilo predvsem v slabšanju ekonomskega položaja kmetovalcev v Sloveniji, saj naravne danosti, pri zdajšnjem načinu razmišljanja in vodenja kmetij večini ne dajejo pravih rezultatov. Tako je tudi razumljivo, da se je od leta 2000 do 2011 število kmetij, ki redijo krave molznice zmanjšalo iz 16.869 na komaj 7.191 kmetij. Tudi pri reji krav dojilj se je zmanjšalo število rejcev iz 27.105 na 20.379. In medtem, ko je EU največja pridelovalka mleka, je v prireji mesa šele na tretjem mestu, za ZDA in Brazilijo. Podatki na nek način zelo jasno prikazujejo razmere v Sloveniji, kjer je samooskrba s hrano vse manjša, četudi je življenje na podeželju ocenjeno boljše, kot v urbanih središčih.
Dr. Klopčičeva je v nadaljevanju predstavila porabo mleka in mesa, ki je pri nas na zavidljivo visoki ravni ter kje po svetu še imajo možnost povečati prirejo in porabo. Torej tudi možnost za Slovensko prirejo v izvozu. »Zastaviti si moramo cilje za povečanje prireje, za več in boljše, z modernimi rejskimi programi, izboljšati sisteme rej, pospeševati pašo, izdelati dolgoročne strateške načrte kmetij in njihovega razvoja ter izpeljati zložbo zemljišč,« pravi dr. Klopčičeva in nato še posebej opozorila na nevarnost, da postanemo odlagališče za zastarelo tehniko in tehnologijo.
Proizvodno ekonomski izzivi
Moderator in predavatelj pa je bil prof. dr. Stane Kavčič in je razmišljanje o reformi SKP zastavil v smeri njenega dodatnega prilagajanja naših razmeram. Meni namreč, da bi bilo reformo SKP obrniti tudi tako, da se na novo preveri kdo v resnici kmetuje in kdo le pobira neposredna plačila in še najemnine za zemljišča. Odprl je dve zelo pomembni temi – aktiven kmet in enotno plačilo na kmetijo. Definicija Aktivni kmet bi morala vsebovati določilo, da je to tržni kmet, oziroma kmet, ki dela in ustvarja dohodek.
»Če bi bila reforma SKP sprejeta v taki obliki, kot je bila podana na začetku – enotno plačilo za travnike in njive, potem bi to pomenilo, da podpiramo ekstenzifikacijo oziroma predvsem tiste, ki ne delajo,« je dejal dr. Kavčič. Za Slovenijo bi bila to katastrofa, saj imamo 2/3 absolutnega travinja in zato tudi ne moremo pridelovati kaj drugega, kot rediti govedo. Poleg tega, da je to naša tradicija, tudi številke govorijo v njegov prid: prireja mleka in mesa predstavljata več kot 50 odstotkov prihodkov v kmetijstvu. Nedvomno se strinjamo z njegovo izjavo, da če politika misli resno, ko govori o večji samooskrbi, naj to tudi naredi. Seveda pa to pomeni, da ne sme postavlja takšnih omejitev, ki zmanjšujejo dohodke in konkurenčnost slovenskih kmetij.
Vezana plačila in stagnacija ali nevezana in rast
»Neposredna plačila bodo vsako leto drugačna in se znižujejo po vsej Evropi. To dejstvo je treba sprejeti. Tudi ukrep za mlade kmete, 25 odstotkov za pet let, je za vse države obvezen, ne sme pa se izplačati več kot dva odstotka nacionalne ovojnice edina omejitev pri mladih kmetij je, da morajo biti kmetije velike od 25 do 90 hektarjev,« je povedal mag. Židan.
Novost je majhen kmet, ki ne dobi več kot 1250 evrov na leto. Ti bodo lahko oddali vlogo le enkrat in prejemali plačila vse do leta 2020. Tudi ozelenitev slovenskega kmeta ne bo prizadela, saj se površine absolutnega travinja upošteva na državni ravni. Pri neposrednih plačilih pa je tako, da lahko uporabimo model 13 + 2 odstotka (za beljakovinske komponente) in še en odstotek, če to strokovno utemeljimo. Edina težava je, da če uvedemo proizvodno vezana plačila, tej dejavnosti zagotovimo, da ne sme več rasti oziroma ne sme biti povečevanja. Zgodovinska plačila bodo padala vse do 2019. Kot je kasneje povedala Tadeja Kvas Majer, bodo nekateri izgubili 10 odstotkov, nekateri pa tudi 30 odstotkov neposrednih plačil. Največ od vseh bodo izgubile prav mlečne kmetije. Minister Židan je na predlog o tem, da bi na novo določili višino plačil povedal, da je možno in tudi, da imamo na voljo več referenčnih let ali 2011 ali pa 2015. To je tudi leto, ko bodo morali kmetje podati izjavo o tem, ali gredo v ukrep malega kmeta ali ne, kajti potem do leta 2020 ne bodo več smeli vstopati.
»Definicija Aktiven kmet pa ima negativno selekcijo. Določa se, kaj kmet ne sme, ne pa kaj naj bi delal ali koliko naj bi imel prihodka. Prav tako je vstopna točka za prejemanje neposrednih plačil določen na dva načina. Nekatere države so izbral, da je pogoj zavarovanje iz kmetijske pridelave, drugi, med njimi je tudi Slovenija, pa površina, in sicer je naš prag 0,3 hektarja,« je zaključil Dejan Židan, ki meni, da no treba razpravljati tudi o tem kislem jabolku.
Predsedniki PRO-jev
Gašper Napotnik, predsednik društva rejcev govedi črno-bele pasme, ki je tudi mladi kmet ima zelo jasne cilje do leta 2020. Na prvem mestu je omenil povečanje mlečnosti za 100 litrov, kar pomeni, da bi dale krave leta 2020 nekaj več kot 8000 litrov mleka. Naslednji cilj je zvišanje dolgoživosti iz 3,5 na 4,5 laktacij. Od države pa Napotnik pričakuje, da bo zagotovila bolj učinkovito selekcijsko službo, četudi bo zato kašen zavod manj, da bodo svetovalci tudi na terenu in da bi bilo članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici prostovoljno. Pri subvencijah naj se zagotovi, da bo delitev izvedena po delu, ne po špekulacijah, in naj se spodbuja vlaganje v sodobne, cenovne najbolj ugodne rešitve. »Kot je prej dejal Stane Kavčič, naj bo odstotek sofinanciranja nižji, pa bo več vlaganj,« še pravi Gašper. Mlade teži tudi veliko administracije, prihaja pa še čas obveznega knjigovodstva, davek na nepremičnine in ukrep dobrega počutja živali. Po eni strani to pomeni ugodnost za živali, predvsem pa za tiste, ki bodo to nadzirali. Še več bi lahko naredili na oskrbi prek lokalne verige in predvsem na shemi šolskega mleka.
Predsednik Zveze društev lisaste pasem Aleš Kotnik je izpostavil problem novih davkov, ki bodo močno udarili po kmetih, predvsem tistih, ki so investirali v dobro počutje živali. »Na koncu bomo zato, ker smo sledili temu cilju, kaznovani. Ni pošteno, da država izkoristi to, da smo se s krediti privezali na določeno območje. Kdaj bodo v tej državi začeli razmišljati o dobrem počutju kmetov in njihovih družin?«
Andrej Podpečan zastopa rejce krav rjave pasme pri GPZ-ju in je že dolga poznan po tem, da nima dlak na jeziku: »Subvencije so kot mamilo. Še vedno sem prepričan, da je to zgrešen sistem EU, saj bi bilo bolje, ko bi mi pridelano hrano pošteno plačali. Dati moramo veljavo delu in ceniti kmeta. Brez tega pa bomo prej ali slej stradali,« pravi Podpečan. Morali bi zvišati subvencije aktivnim kmetom in jih odvzeti lastnikom, pa bi šlo na bolje. »Ta hip v Sloveniji prideluje hrano 18.000 kmetij, z uravnilovko pa lahko upade na 9.000 in potem bodo ljudje stradali. Zavedati pa se moramo, da če izberemo definicijo aktivnega kmeta tako, kot je predlagal dr. Kavčič in jo zagovarjam tudi sam, bomo dobili 50.000 nasprotnikov. Torej tu ni demokracije in nekdo se bo moral odločiti.« Evropa nam nastavlja past, da zmanjšamo pridelavo in s tem povečamo trg za njihove izdelke.
Sledila je še aktivna razprava številnih udeležencev, ki so predstavili predvsem težave s katerimi se srečujejo danes. Bolj podrobno boste o vsem tem lahko brali v naslednji številki Glasa dežele.