Spremeniti zavest in ravnanje pri posegih v prostor
Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je na novinarski konferenci predstavilo dosežke leta 2017 in glavne cilje dela v letu 2018. »Lansko leto so zaznamovale številne naravne nesreče, ki so močno ogrozile kmetijstvo. Delo KGZS je bilo tako usmerjeno v tehnološko svetovanje in pripravo zakonskih podlag za sistemsko rešitev odprave posledic naravnih nesreč ter pripravo ustreznih interventnih zakonov,« je med drugim povedal predsednik KGZS Cvetko Zupančič.
Zbornica je ena redkih nevladnih organizacij, ki opozarja na težave pri pozidavi kmetijskih zemljišč in je zato sodelovala pri aktivnostih povezanih s kmetijsko zemljiško politiko. V Sloveniji imamo na načelni ravni dobro rešeno varovanje kmetijskih zemljišč, težava je v tem, da pri nas še ni zavedanja, da gre za dobrino omejenega obsega, od katere je naša družba dolgoročno odvisna.
Na KGZS opozarjajo, da je treba spremeniti nacionalno zavest in ravnanje pri posegih v prostor, spoštovati že sprejete mehanizme, čim prej vzpostaviti trajno varovana zemljišča, povečati odškodnine za spremembe namembnosti zemljišč, predvsem pa pri sprejemanju prostorskih načrtov bolj upoštevati stroko.
Znotraj sistema KGZS deluje kmetijska svetovalna služba, ki ima z začetkom leta 2018 zakonsko urejen status javne službe kmetijskega svetovanja v Sloveniji (JSKS). »Je svetovalna služba, kjer lahko kmet dobi največ, njene storitve lahko koristi vsak, kar je redkost v Evropi,« je opozoril Zupančič. Na KGZS ocenjujejo, da nov način izvajanja aktivnosti JSKS prinaša številne prednosti tako za kmete kot kmetijske svetovalce.
Med dosežki v letu 2017 na KGZS izpostavljajo, da je kmetijska svetovalna služba pripravila 80 % odobrenih vlog za investicije v primarno kmetijsko dejavnost in večino vlog za predelavo na kmetiji. Izkušnje kažejo, da so projekti, pripravljeni v okviru sistema KGZS, zaradi visoke strokovne priprave najbolj uspešni.
KGZS je prav tako v času priprave Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin in obdavčitvi nepremičnin nasprotovala modelu vrednotenja, ki nerealno ocenjuje vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč, ter zahtevala, da se pri določanju vrednosti zemljišč uporablja vrednotenje glede na dejansko rabo nepremičnin. Žal pripombe KGZS niso bile upoštevane. »Zadeva za KGZS vseeno ni zaključena, saj bomo izkoristili vsa možna sredstva za spremembe zakona, ki je v posameznih delih za kmetijstvo nadvse krivičen,« je še napovedal Zupančič.
Med glavnimi usmeritvami dela v letu 2018 je direktor KGZS Branko Ravnik izpostavil aktivno sodelovanje pri pripravi in sprejemanju zakonodaje v povezavi s kmetijstvom ter vlogo KGZS pri razpravah in pripravi dokumentov o spremembi skupne kmetijske politike po letu 2020, ki naj bo bolj po meri slovenskega kmetijstva. Zbornica se bo tudi v letu 2018 vključevala v promocijo slovenskega kmetijstva s številnimi aktivnostmi.