Slovensko sadjarstvo čakajo prelomni izzivi
Zagotavljanje zadostne in dostopne sezonske delovne sile postaja eden ključnih izzivov slovenskega sadjarstva, ki ga podnebne spremembe še dodatno zaostrujejo. Sadjarji zato pozivajo k podaljšanju dovoljenega obsega začasnega in občasnega dela v kmetijstvu, razbremenitvi stroškov dela ter hitrejšim postopkom zaposlovanja tujih sezonskih delavcev. To je bilo osrednje sporočilo 16. sadjarskega posveta, ki ga je na sejmu AGRA organiziralo Združenje za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Predstavljena je bila tudi prva ocena pridelka jabolk in hrušk v letu 2026 v Evropi in Sloveniji.
Po prvih ocenah Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) bo svetovna pridelava jabolk v letu 2026 znašala 97,88 milijona ton, od tega 34,5 milijona ton na Kitajskem. V državah EU-27 bo predvidoma pridelanih 9,5 milijona ton jabolk, kar predstavlja tretji najnižji pridelek v zadnjem desetletju. Največje evropske pridelovalke jabolk ostajajo Poljska, Italija in Francija. V Sloveniji bi lahko po letošnjih zgodnjih ocenah v intenzivnih nasadih lahko pridelali približno 42.000 ton jabolk, kar bi bilo za 20 % več kot leta 2025. Vendar pa so dolgotrajna suša in visoke temperature močno vplivale na končni pridelek. Glavna posledica suše bodo manjše količine, slabša kakovost in skladiščna sposobnost letošnjega sadja. Resno pa je treba vzeti opozorilo, da dolgoročno izgubljamo pridelovalne površine. V zadnjih desetih letih se je površina intenzivnih nasadov jablan zmanjšala za 1.100 hektarjev oziroma 35,5 %, kar je skoraj trikrat hitreje od povprečja Evropske unije.
Prva ocena pridelka hrušk v EU znaša 1,95 milijona ton, kar je tretji najnižji pridelek v zadnjih 30 letih. V Sloveniji bomo pridelali po prvih napovedih pridelanih približno 2.000 ton hrušk. Osrednja pozornost letošnjega posveta je bila namenjena vplivu podnebnih sprememb na potrebe po delovni sili v sadjarstvu. Daljša obdobja vročinskih valov in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi povečujejo zahtevnost dela v sadovnjakih in hkrati povečujejo potrebo po večjem številu sezonskih delavcev. Pomanjkanje delovne sile postaja ob pozebah, sušah, neurjih, omejevanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in vse večjih tržnih pritiskih eden najpomembnejših razvojnih izzivov panoge.
Okrogla miza
Na okrogli mizi z naslovom »Več vročine, več izzivov, več delavcev: kako prilagoditi sadjarstvo
novim razmeram?« so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za gospodarstvo, Zavoda RS za zaposlovanje ter gospodarstva. Sodelujoči so se strinjali, da bo treba za ohranitev domače pridelave hrane prilagoditi obstoječe sisteme sezonskega dela dejanskim potrebam kmetijstva ter poiskati učinkovitejše rešitve za zagotavljanje potrebne delovne sile. Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je poudaril, da veljavne omejitve začasnega in občasnega dela ne odražajo dejanskih potreb sadjarske pridelave. Združenje zato predlaga povečanje največjega dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu na 180 dni za posameznega izvajalca in 180 dni skupno na kmetijsko gospodarstvo, zmanjšanje davčne in prispevne obremenitve sezonskega dela ter hitrejše postopke zaposlovanja tujih sezonskih delavcev.
Po besedah udeležencev posveta so potrebni ukrepi, ki bi izboljšali konkurenčnost slovenskega sadjarstva, zmanjšali administrativne ovire, povečali interes za zakonito sezonsko delo ter prispevali k večji prehranski varnosti države. Posebej pomembno je, da imajo slovenski pridelovalci primerljive pogoje poslovanja s pridelovalci v drugih državah članicah Evropske unije (Hrvaška, Poljska, Nemčija), kjer so sistemi sezonskega zaposlovanja pogosto bolj prilagodljivi in manj obremenjeni.
Objavila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS