Slovenski zajtrk
Letos smo že osmo leto zapored obeležili dan slovenske hrane, ki ga je vlada RS razglasila leta 2012. Kot vedno, ga pripravijo vsak tretji petek v novembru, letos je bilo to v petek, 15. novembra. Na ta dan poteka tudi tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ), ko imajo otroci v osnovnih šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos vse udeležence v prehranski verigi nagovarja s sporočilom: »Hvala za naš super zajtrk!«
Na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani so ob tem letos pripravili nekoliko drugačno tiskovno konferenco za medije. Zbrali so predstavnike iz kmetijskih krogov, industrije, politike ter tudi iz športa in kulture. Pozdravni govor je imel dr. Jože Podgoršek, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, ki je poudaril, da imamo v Sloveniji res kakovostno in varno hrano. »Uživajmo zajtrk, saj je pomemben del našega dnevnega prehranjevanja, ter dajmo s tem priložnost lokalni, slovenski hrani.« Kmetijsko ministrstvo si po njegovih besedah skupaj z ministrstvom za javno upravo aktivno prizadeva tudi za to, da bi se lokalna hrana ob posodobitvi zakonodaje o javnem naročanju čim bolj razširila v javnih zavodih. »Tako dajemo priložnost podjetjem oziroma živilskopredelovalnemu sektorju za aktivno promocijo slovenske hrane, ki je varna, lokalna, sezonska in s tem resnično bolj podobna tistemu, kar dejansko jemo. Brez tovrstnih aktivnosti bomo težko dvignili raven samooskrbe. Pridelava lokalne hrane je pomembna tudi z vidika gospodarstva, ker tako ohranjamo delovna mesta, poseljenost in obdelanost podeželja,« je poudaril dr. Jože Podgoršek, ob tem pa spomnil, da se bo Slovenija leta 2021 promovirala kot gastronomska regija, in tudi zato moramo ohranjati različne slovenske regije z njihovimi lokalnimi posebnostmi. Čebelarski zvezi Slovenije pa se je sekretar zahvalil za »začetek zgodbe« o slovenskem zajtrku.
Nekaj za telo in nekaj za dušo
Državna sekretarka Simona Repar Bornšek z ministrstva za zdravje pravi, da je projekt tradicionalnega slovenskega zajtrka priložnost, da se opozori na pomembnost uživanja zajtrka kot prvega obroka, ki nam da energijo za zagon telesne in miselne aktivnosti. To je eden od načinov, kako zmanjšati pojavnost debelosti in kroničnih bolezni ter tako izboljševati kakovost življenja posameznika in družbe. »Kot posledico izvajanja številnih aktivnosti med prebivalci že opažamo izboljšan trend zajtrkovanja, pogostejše uživanje sadja in zelenjave, zmanjšano pitje sladkih pijač ter bolj redno telesno dejavnost,« je dejala sekretarka Repar Bornšek.
»Ministrstvo za kulturo želi s sodelovanjem pri tem projektu osvetliti prehranjevalne navade in tradicionalno domačo hrano kot del naše skupne kulturne dediščine. Ministrstvo je celo sofinanciralo z etnološko-antropološkega vidika vznemirljivo knjižno izdajo Z Valvasorjem za mizo: prehranska kultura na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja avtorja prof. dr. Janeza Bogataja, ki razkriva pestro vsakdanjo in praznično prehrano tedanjega časa. Državna sekretarka mag. Petra Culetto na ministrstvu za kulturo pa ob tem dodaja: »Pomembno je, da smo ponosni na svojo preteklost, kulturno dediščino, identiteto. V sedanjosti je to gradivo za vizijo naše skupne prihodnost. Svoje najžlahtnejše odtise pa prenašamo na najmlajšo generacijo, ki v svet šele vstopa.«
Otroci se o zajtrku začnejo učiti in pogovarjati že v vrtcu, in to tako vsebinsko kot praktično. Mesijo kruh, rišejo panjske končnice, se pogovarjajo o pomenu čebel. O pridelovanju in predelovanju hrane se osnovnošolci pogovarjajo pri različnih predmetih, tudi pri gospodinjstvu, pri katerem je zajet tudi praktični vidik priprave hrane. Državna sekretarka Martina Vuk na ministrstvu za šolstvo pravi, da so otroci pravzaprav največji podporniki in ambasadorji tega projekta, saj njegovo sporočilnost širijo v družini. Dr. Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje, pa je prepričana, da sta dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk pomembna za varstvo okolja, saj s tem projektom krepimo ozaveščenost o pomenu kratkih dobavnih verig hrane, ki prispevajo k manjšim emisijam CO2 in morda tudi k zmanjšanju zavržkov hrane in čim manj embalaže.
Naučimo otroke strpnosti
Veliko pohvalnih besed je bilo ob tiskovni konferenci izrečenih na temo slovenskega zajtrka, omenimo pa še tri posebne udeležence. Najprej Marjanco Jemec Božič, »veliko damo slovenske ilustracije«, ki se je »sprehodila« med zajtrki svojega otroštva in mladosti. Spominja se, da so vedno zajtrkovali skromno in zdravo, pravzaprav takšne jedi, kot so na mizi pri tradicionalnem slovenskem zajtrku. Le da so jabolka, ki so bila v njenem času skorajda edino dosegljivo sadje, včasih dišala tako močno, da je po njih dišala vsa soba. Svoj prispevek pri ozaveščanju otrok in mladine ilustratorka, ki je letos dopolnila častitljivih 91 let, vidi ravno v svojem delu, ilustriranju knjig za otroke in mladino, s katerimi seže mladim bralcem neposredno v srce; tako dobijo mladi nekaj spoštovanja do hrane in pozitiven odnos do različnih življenjskih vprašanj, povezanih s hrano. Ilustratorka tudi meni, da se moramo pri odločitvah, kaj jemo, zanašati na zdravo, po domače povedano, kmečko pamet.
Smučarski skakalec Jernej Damjan se ji je v svojem razmišljanju pridružil glede nujnosti uporabe zdrave pameti. Njegovi zajtrki so bili v otroštvu in mladosti prav tako sestavljeni iz lokalnih živil, podobnih tradicionalnemu slovenskemu zajtrku. Sam pa glavni problem vidi v tem, da smo postali nestrpni. »Naučimo otroke strpnosti pri vsem, tudi pri izbiri hrane za obrok. Ni prav, da tudi pozimi jemo jagode, ker takrat ni sezona zanje. To bi bil eden od načinov, da otrokom in mladim privzgojimo spoštovanje in čut do domače hrane,« je dodal Jernej Damjan.
Končajmo z besedami Boštjana Noča, predsednika Čebelarske zveze Slovenije, ki je začetnica tega projekta: »Čebelarji smo z medenim zajtrkom začeli že pred trinajstimi leti, ko smo vsem vrtcem po Sloveniji dali med, s ciljem opozoriti na pomen čebel za pridelavo hrane. Iz medenega zajtrka je na pobudo ČZS nastal tradicionalni slovenski zajtrk in na pobudo ČZS še dan slovenske hrane. Kljub vsemu pa večina vrtcev in šol še vedno govori o medenem zajtrku, za katerega verjamemo, da bo ostal in bo obstal tretji petek v novembru tudi v prihodnjih letih. Ne le da bo obstal, medeni zajtrk se celo širi po vsej Evropi! Spodbujamo pa razširitev dneva slovenske hrane na teden ali na mesec dni. V Sloveniji pridelujemo različne vrste medu višje kakovosti z zaščitenim geografskim poimenovanjem, priznanim na ravni Evropske unije. Ne pozabimo, vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja čebel, zato skupaj praznujmo 140 let naše kranjske čebele in poskrbimo, da bomo ohranjali čebele in s tem imeli hrano