Slovenija uspešna na pogajanjih
Na današnji tiskovni konferenci je kmetijski minister Dejan Židan skupaj z z državno sekretarko mag. Tanja Strniša, Cvetkom Zupančičem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Petrom Vriskom, predsednikom Zadružne zveze Slovenije (ZZS) in Rokom Roblekom, predsednikom Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), predstavil podrobnosti zaključkov pogajanj o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2014/ 2020. To je bilo mogoče zato, ker so kmetijski ministri članic dosegli kompromis na vseh področjih. Minister Židan je predstavil nekaj poglavitnih dosežkov tridnevnega neprekinjenega pogajanja Slovenije s predstavniki EU komisije in parlamenta. Pri tem je poudaril, da so se pogajali s stališči, ki so bila usklajena z nevladnimi organizacijami, predstavniki mladih in Svetom za kmetijstvo ter razvoj podeželja.
Minister mag. Dejan Židan je poudaril, da so evropski ministri, pristojni za kmetijsko politiko držav članic, dosegli kompromis glede reforme SKP. S tem so se torej končala pogajanja, ki so tekla zadnja tri leta. Slovenija se je začela zelo hitro pripravljati na nova izhodišča evropske kmetijske politike, v razpravo so se vključile tudi vse zainteresirane javnosti. Stališča, ki jih je Slovenija zastopala v pogajanjih o reformi SKP za obdobje 2014 – 2020, so bila plod sodelovanja in usklajevanja z njimi. Dokončno potrjeni finančni okvir pa naj bi bil potrjen jeseni letos, kar pomeni, da bo Slovenija dobila za subvencijsko politiko skoraj 140 milijonov evrov na letni ravni in to vse iz EU proračuna.
Na prvem mestu je omenil, da so se združili še z nekaterimi državami in uspeli izpogajati, da ne bo enotnih plačil za vse, ker bi to pomenilo veliko škodo za slovensko kmetijstvo. Enako velja tudi za nekatere druge članice, kot so Avstrija, Francija, Finska, Nemčija. Posebnost Slovenije je, da imamo znotraj države dvetretjini travinja in le tretjino njiv. Če bi poenotili plačilo, bi pridelavo še bolj ekstenzivirali, kar pa ni v naš namen. Kot je pojasnila državana sekretarka Tanja Strniša, so plačila pri nas zdaj v razmerju travinje : njive tudi do 1:7 (zaradi dodatka za zgodovinske pravice) in kmetovalci naj ne bi izgubili več kot 30 odstotkov neposrednih plačil do leta 2019.
Mladi kmetje in mali kmetje
Tudi za mlade kmete bodo našli sredstva v prvem, ne zgolj v drugem stebru. Tako naj bi mlademu prevzemniku (do 40. leta starosti) dodali 25 % višja plačila, za kmetije velike od 25 do 90 hektarjev, in sicer za dobo petih let.
Kot kaže, bodo izpolnili tudi obljubo, da bo manj administracije, vsaj za male kmete, ki na leto prejmejo do 1250 evrov neposrednih plačil. Tako naj bi, kot je zagotovil tudi Cvetko Zupančič, taki kmetje vlagali vloge samo enkrat v sedmih letih. Je pa minister Židan opozoril, da se bodo morali kmetje za ta ukrep odločiti najpozneje do 2015. Poznejši izstop bo mogoč, ne bo pa mogoče naknadno vstopati, do konca finančnega obdobja. Kdor se bo odločil za ta ukrep, ne bo deležen kontrole navzkrižne skladnosti, kljub vsemu pa bo moral kmetovati po smernicah dobrega kmetovanja.
Slovenija je tudi izbrala kvote za proizvodno vezane panoge, ki je bila do zdaj vezana na rast do največ 10 odstotkov, po novem pa bo 13 + 2 odstotka (ta se nanaša na pridelavo beljakovinskih komponent). Ukrepe je prestavil s tem, da Slovenija ne bo tega ukrepa vezala na pridelavo zelenjave, kjer smo zdaj 31- do 38-odstotno samooskrbni in bi s podrli načrte, ko naj bi bili leta 2020 z domačo pridelavo zadostili 70 odstotkov. Popolnoma drugače je v govedoreji in prireji mleka. Minister Židan je zato že napovedal, da bodo morali pripraviti pogovore s predstavniki teh dveh sektorjev.
Sladkorna pesa po letu 2017
Odprava kvot za pridelavo sladkorja ni prinesla želenih učinkov. Zaradi pomanjkanja v Evropski uniji so cene močno narasle, po drugi strani pa je bil uvoz iz svetovnega trga oviran s carinskimi omejitvami. Slovenija se je zavzemala za odpravo kvot v letu 2015, zmagal pa je kompromisni predlog o ukinitvi leta 2017. Tako bodo slovenski kmetje lahko sejali sladkorno peso spet leta 2018. Hkrati pa se za ravnotežeje na trgu dovoli uvoz surovine sladkornega trsa za predelavo in s tem zmanjša pritisk na cene sladkorja v EU.
Ozelenitev bo
Slovenija je bila uspešna tudi na področju ozelenitve in končni predlog omogoča enostavno in učinkovito izvedbo ukrepov na ravni kmetij ter poveča prispevek kmetijstva k varovanju okolja in naravnih virov. Zaradi velikega obsega travinja v državi že zdaj, smo deležni manj ostrih posegov v ekstenziviranje pridelave, tako da bomo morali do leta 2015 zagotoviti le 5 odstotkov površin za ekološko pridelavo, k tem pa sodijo tudi rastline, ki vežejo dušik in beljakovinske komponente). Sprejeta je bila tudi olajšava pri izvajanju ekološko pomembnih območij za države, ki imajo več kot 50 odstotkov gozda, med katerimi je tudi Slovenija.
Vinogradništvo in mlekarstvo
Shemo zasaditve novih površin vinogradov bo nadomestil sedanji sistem ga bodo začeli izvajati leta 2016, končal pa naj bi se konec leta 2030. Vsako leto bo dovoljeno zasaditi le en odstotek novih površin vinogradov glede na obstoječi obseg.
Zaradi ukinitve kvot za mleko leta 2015 je evropski komisar Dacian Cioloş napovedal začetek pogovorov na temo že letos septembra. Kot je povedal Dajan Židan so razmere v Sloveniji slabe, ker imamo na tem področju aktiven uvoz in izvoz mleka. Izvoz poteka predvsem v državo, ki se pripravlja na visoka vlaganja v prirejo, kar pomeni grožnjo izgube trga, druga nevarnost pa je nedavna izguba lastništva največje slovenske mlekarn. Tako se že pripravlja sveženj ukrepov za stabilizacijo mlečnega trga na nivoju EU, pa tudi v Sloveniji so postavili zakonske podlage za ukrepanje.
Velik dosežek je Slovenija naredila tudi na področju Programa razvoja podeželja, kjer je bil sprejet dogovor, da se vsaj 30 odstotkov prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja nameni ukrepom, ki prispevajo k okoljskim ciljem. To pa za Slovenijo ne predstavlja težav, saj že zdaj za te ukrepe namenja več in je tudi naredila več kot druge članice.