Sladkorna pesa v Sloveniji
V prostorih Čebelarskega centra Slovenije , na Brdu pri Lukovici je 22. februarja potekal redni občni zbor Sindikata kmetov Slovenije (SKS). Na povabilo predsednika SKS Antona Medveda se ga je udeležil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Tako je članom predstavil svoje aktualne prednostne naloge v Evropskem parlamentu na področjih, kjer deluje v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) ter Odboru za regionalni razvoj (REGI).
Govoril je tudi o aktualnih izzivih ter priložnostih slovenskega in evropskega kmetijstva, o pogajanjih med EU in ZDA za čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo oziroma trgovinski sporazum TTIP (Transatlantic Trade and Investment Partnership), v katerem je najbolj občutljivo področje kmetijstva, ter se dotaknili nove spremenjene evropske Direktive o omejitvi ali prepovedi gojenja gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki jo je pred kratkim sprejel Evropski parlament. Tako države članice EU, ki ne želijo gojitve GSO na svojem ozemlju zdaj lahko prepovedo gojenje GSO brez tveganja, da jih multinacionalne korporacije lahko tožijo na mednarodnih sodiščih.
Spet se pojavljajo ideja ponovne vzpostavitve pridelave sladkorne pese v Sloveniji in določene aktivnosti že potekajo z društvom pridelovalcev Sladkorne pese v Sloveniji ter Mednarodnim združenjem evropskih pridelovalcev sladkorne pese (CIBE). Na občnem zboru SKS je bil izražen izjemen pomen te kulture, kot tudi pričakovanje, da minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan poda svoje uradno stališče do predloga o ponovni vzpostavitvi pridelave sladkorne pese v Sloveniji in te kmetijske panoge. Bogovič je pojasnil, da se bo skupina predstavnikov, ki so nosilci ideje o oživitvi proizvodnje sladkorne pese na slovenski zemlji, v torek, 24. februarja 2015, na to tematiko sestala z resornim ministrom mag. Židanom.
Ob tem je Bogovič predstavil tudi študijo, kako se izzivov in priložnosti pridelave sladkorne pese lotevajo na Nizozemskem, kjer je država pri znani svetovalni družbi naročila poglobljeno študijo, ki govori o ekonomski perspektivi in primernosti gojenja sladkorne pese na Nizozemskem ter v severozahodni Evropi. »Nizozemska se izzivov na področju kmetijstva loteva zelo resno in celovito, v sladkorni pesi pa tudi po ugotovitvah omenjene študije vidijo izjemne in večkratne izkoristke te poljščine ter s tem tudi ekonomske in družbene priložnosti, kot so tudi nova delovna mesta,« je dejal Bogovič, ki verjame, da lahko tudi Slovenija z resnim pristopom in podporo države pri projektu ponovne vzpostavitve lastne proizvodnje sladkorne pese veliko pridobi.
Bogovič je sicer na srečanju s predstavniki kmetov v Sindikatu kmetov Slovenije izpostavil tudi problem v zvezi z ruskim embargom na uvoz kmetijskih izdelkov iz EU, kjer so bile najhujše posledice na področju mleka v baltskih deželah in sadjarstva po vsej Evropi, govorili pa so tudi o zaskrbljenosti glede posledic na trgu mleka zaradi ukinitve mlečnih kvot.