Slab predlog modela neposrednih plačil
Sinidkat kmetov Slovenije in dve priznani rejski organizaciji za lisasto in črno-belo pasmo so poslali v redakcijo izjavo za javnost, ki se nanaša na predlagani model neposrednih plačil v Sloveniji za obdobje 2015-2020.
Izjava za javnost
Na podlagi doslej pridobljenih informacij in pojasnil, dobljenih na današnjem sestanku na MKO, ugotavljamo, da pristojno Ministrstvo ni pripravljeno zastaviti jasne vizije razvoja slovenskega kmetijstva kot gospodarske dejavnosti, katere razvoj bi temeljil na tistih kmetijskih gospodarstvih, ki ustvarjajo tržno proizvodnjo hrane in katerim kmetijstvo predstavlja pomemben ali celo edini vir dohodka.
Razprava o modelu neposrednih plačil za obdobje 2015-2020 se večinoma omejuje le še na proizvodno vezana plačila. Ob tem pa Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ne želi predstaviti jasnih napovedi o učinkih predvidenih sprememb izplačil na ravni posamezne kmetije niti postopka, na osnovi katerega bi si posamezno kmetijsko gospodarstvo lahko samo izračunalo predvideno dinamiko sprememb izplačil v obdobju 2015-2020.
Na osnovi danes prejetih pojasnil na MKO je bolj jasno le to, da bodo daleč največ izgubila v govedorejo usmerjena kmetijska gospodarstva. Ta so bila dejansko doslej deležna najvišjih plačil na enoto površine v njihovem upravljanju, kar pa je povezano z njihovim obsegom proizvodnje, ki jo ustvarijo na teh površinah. Spremembe, ki bodo stopile v veljavo naslednje leto, bodo na marsikateri izmed teh kmetijskih gospodarstev privedla do znižanja plačil za več kot četrtino, na posameznih med njimi tudi do 300 €/ha v primerjavi z letom 2014. Nadaljnje znižanje za dodatno tretjino glede na leto 2015 bo mnogim govedorejsko usmerjenim kmetijskim gospodarstvom drastično poslabšalo ekonomski položaj, najbolj izrazito tistim, na katere se ista kmetijska politika sklicuje kot nosilke razvoja te v slovenskem kmetijstvu najpomembnejše kmetijske dejavnosti. V tržno prirejo mleka usmerjene kmetije naslednje leto čaka še ukinitev mlečnih kvot, kar bo zagotovo povzročilo pretres v tej dejavnosti, pa tudi pri govejem mesu.
Govedorejci razumemo želje gospodarjev tistih kmetijskih gospodarstev, ki se jim prav tako obetajo v prihodnje nižja plačila kot v obdobju 2007-2013 (2014), da želijo izpad vsaj deloma nadoknaditi s proizvodno vezanimi plačili. Vendar če se soočimo z dejanskim znižanjem plačil pri slednjih, so ta nekajkrat nižja od predvidenih znižanj na govedorejskih kmetijah. Zato smo prepričani, da je upoštevaje naravne danosti v slovenskem kmetijskem prostoru (60% travinja), vpliv na zaposlenost na podeželju, zaključen krogotok rastlinskih hranil na živinorejskih kmetijah (v nasprotju z gospodarstvi z izključno rastlinsko proizvodnjo), pa tudi velikostno strukturo in z njo vitalnostjo kmetijskih gospodarstev z različnimi proizvodnimi usmeritvami, proizvodno vezana plačila racionalno prvenstveno usmeriti v tržno usmerjeno govedorejsko proizvodnjo. Zagovarjamo rešitve, ki podpirajo tržno proizvodnjo hrane, znotraj zelo skromnega manevrskega prostora za dodelitev proizvodno vezanih plačil, ki jih smemo izvajati v naslednjem obdobju, pa smo prepričani, da ni v nobeni drugi dejavnosti mogoče doseči primerljivih učinkov. V rastlinski proizvodnji in na bolj ekstenzivno usmerjenih kmetijskih gospodarstvih je poleg tega morebiten izpad mogoče v veliki meri nadomestiti s prilagoditvijo kolobarja ali drugimi izravnalnimi ukrepi, delovno intenzivne govedorejske kmetije pa nimajo nobene rezervne možnosti, s katerimi bi nenazadnje opravičile v preteklosti izvedene naložbe, ki so bile nemalokrat podprte tudi z javnimi sredstvi. Zato vztrajamo, da so poleg pridelovalcem beljakovinskih rastlin proizvodno vezana plačila v naslednjih letih izplačana predvsem gospodarstvom, ki bodo ustvarjala tržne viške mleka in mesa v skladu s standardi trajnostnega gospodarjenja.
Aleš Kotnik l.r. Anton Medved l.r. Gašper Napotnik l.r.
Predsednik Zveze društev Predsednik Sindikata Predsednik društva rejcev
rejcev govedi lisaste pasme kmetov Slovenije govedi črno-bele pasme