Prihodnost ekološkega kmetovanja
Eko podeželje z.o.o. je zadruga s sedežem v Murski Soboti, skrbi pa za razvoj in pospeševanje ekološkega kmetijstva in podeželja v Republiki Sloveniji. »Naša vizija je približati ekološke pridelke in izdelke slehernemu kupcu na preprost, enostaven in cenovno dostopen način. Izobraziti in ozaveščati ciljno publiko o prednostih ekološke in lokalne hrane. Prav tako je naš namen spodbujati lokalno pridelavo in s tem povečevati samooskrbo s hrano v domačem okolju ter Sloveniji,« pravijo člani zadruge. Trenutno je vključenih v zadrugo 16 ekoloških pridelovalcev in predelovalcev, na posvetu v sklopu 53. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA pa so spregovorili o novostih, možnostih financiranja in prihodnosti ekološkega kmetovanja pri nas.
Bistvena novost za ekološke kmetovalce je, da lahko kombinirajo ukrep neposrednih plačil za ekološko kmetijstvo skupaj s kmetijsko okoljskimi podnebnimi plačili. »Drugih novosti, ki bi bile namenjene ekološkim kmetom žal ni,« ugotavlja prof. dr. Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. »Moja ocena je, da je razpoložljivih sredstev v višini 60 milijonov evrov za neposredna plačila za ekološko kmetijstvo premalo za teh 40.000 hektarjev, ki so v obdelavi. V letošnjem letu se je število hektarjev zmanjšalo glede na lani. Skoraj 300 kmetij, hribovskih s kravami dojiljami, je namreč izstopilo iz ekološkega kmetovanja, ker so se znižale subvencije za travinje. Tudi bodoči investicijski ukrepi niso pisani na kožo ekološkim kmetovalcem. Predhodno obdobje je pokazalo, da je bila povprečna investicijska vrednost na kmetiji, ki so jo ekološki kmetje pridobili, med 30.000 in 35.000 evri. Kar pomeni, da jih je večina kandidirala za manjše investicije, zato je res velika škoda, da kmetijsko ministrstvo ni omogočilo tem kmetijam t.i. ‘start up’ s 15.000 evri, kot to dopušča evropska uredba. Hrvati so se za tak ukrep odločili, mi pa ne,« je dejala Bavčeva.
Dodala je, da še naprej vidi ekološko kmetijstvo kot perspektivno dejavnost v Sloveniji, »saj so se potrošniki jasno odločili za ekološka živila, ne glede na to ali bo podpora kmetijske politike večja ali manjša«. Povpraševanje po ekoloških živilih raste, je pa samooskrba pri nas izredno majhna (20 odstotna), preostalo ekološko hrano moramo uvoziti.