Prihodnjo SKP predstavili na podeželskem parlamentu
Slovenski podeželski parlament se je odvijal 16. in 17. oktobra v Termah Zreče. Organizirata ga Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Organizatorja sta z njim odprla možnosti za najširšo presojo ključnih usmeritev in izmenjavo mnenj, ki jih želimo uveljavljati v skupnem okviru na področju razvoja podeželja v obdobju 2014-20.
V letu 2012 se zaključuje proces oblikovanja nove skupne kmetijske politike in razvoja podeželja, po kateri bomo delali od 2014 do 2020. Pomembno je, da letos posežemo v sooblikovanje te politike in upoštevamo raznolike interese tistih, ki so vključeni v razvoj podeželja.
Prvi dan dogodka so udeležence (bilo nas je preko 300 iz različnih institucij, vendar premalo gospodarjev slovenskih kmetij) nagovorili Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje, poslanec mag. Dejan Židan, Goran Šoster, predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja in Mario Milouchev, predstavnik Evropske komisije (Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja). Strokovni pogled na podeželski parlament pa so predstavili tudi dr. Marija Markeš (MKO), dr. Luka Juvančič (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani), ki je spregovoril o izzivih slovenskega podeželja, Inez Abrahamzon (švedski podeželski parlament), ki je predstavila izkušnje njihovega dela in Judit Torok (kontaktna točka Evropske mreže za razvoj podeželja), ki je izpostavila pomen mreženja.
V popoldanskem delu smo se udeleženci razdelili v osem različnih skupin:
1. Konkurenčnost – nove naložbe in sodelovanje
2. Okolje – kmetijstvo kot zaveznik za ohranjanje narave
3. Svetovanje, izobraževanje in inovativnost
4. Podeželje – ustvarjalni prostor tudi za iniciative mladih
5. Gozdarstvo – vključevanje v politiko razvoja podeželja
6. LEADER – prihodnji razvoj pristopa LEADER In mreža za podeželje
7. Ozelenitev – ozelenitev 1. stebra Skupne kmetijske politike (SKP)
8. Neposredna plačila – implementacija neposrednih plačil v Sloveniji
V vsaki od skupin je bilo 30–40 udeležencev iz različnih institucij ter uvodničar, moderator in poročevalec, ki je naslednji dan za vsako skupino posebej poročal o izzivih za prihodnji razvoj slovenskega podeželja. Sklepne vsebine Slovenskega podeželskega parlamenta 2012 in ključni izzivi za prihodnji razvoj slovenskega podeželja so bili torej razdeljene na osem delavnic.
Ob koncu se je minister Franc Bogovič zahvalil udeležencem za odprtost in pripravljenost deliti ideje in znanja na vseh nivojih. Predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja gospod Goran Šoster je za zaključek podeželskega parlamenta izrazil zadovoljstvo, da sta država in civilna družba prisluhnili druga drugi in skupaj izoblikovali jasna stališča do skupne kmetijske politike do leta 2020 ob podpori strokovne javnosti.
In za konec še naše misli
V članku smo navedli sam najpomembnejše izzive. Koliko se kmetje, torej mi, ki se resnično ukvarjamo s kmetijstvom, strinjamo s temi izzivi, je zelo veliko vprašanje. Zato predlagamo, da se v večjem številu udeležimo posveta »REFORMA SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE DO 2020«, ki bo v Krškem 9. novembra letos in ki ga bo obiskal tudi evropski komisar za kmetijstvo Dacina Cioloş. Po tem kar smo opazili na Podeželskem parlamentu, je res žalostno, da kmetje ne moremo stopiti skupaj (tokrat je bilo na posvetu prisotnih zelo malo kmetov) in pokazati, da smo tudi mi ljudje, ki potrebujemo pomoč in podporo. Po končanem posvetu nam je bilo jasno, da birokrati zelo dobro vedo le, kaj piše črno na belem, kaj se dejansko dogaja s kmetijstvom v naši državi pa ne. Žalosti nas tudi podatek, da je povprečna starost slovenskega gospodarja kmetije 57 let. Vse bolj spoznavamo, da je temeljni problem skupne kmetijske politike ta, da ne ve čisto natančno, kaj bi s kmetijstvom rada dosegla.
Kljub vsemu pa vsa pohvala za organizacijo dogodka, saj so vsaj nam, ki smo se udeležili posveta, omogočili pogled v prihodnje ukrepe. Še imamo čas, da sodelujemo s svojimi predlogi, a ga je vsak dan manj.