»Premisli. Jej. Varuj.«
Letošnji 5. junij, svetovni dan okolja, je namenjen ozaveščanju o hrani, ki jo zavržemo v gospodinjstvih, oziroma zmanjševanju prehranskega odtisa. Slogan letošnjega dneva okolja je »PREMISLI. JEJ. VARUJ.« (»THINK. EAT. SAVE.«) in izpostavlja etični vidik tudi pri nakupovanju hrane. Vsako leto namreč v smeti odvržemo 1,3 milijarde ton hrane. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je to več, kot je npr. v enem letu pridelajo na celotnem območju podsaharske Afrike. Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da je vsak sedmi Zemljan lačen in od lakote vsak dan umre 20.000 otrok, mlajših od 5 let.
V okviru problematike biološko razgradljivih odpadkov predstavlja zavržena hrana pomemben delež, v zadnjem času se tej tematiki v svetu posveča veliko pozornosti. Skupni imenovalec evropske zakonodaje na področju odpadkov je preusmerjanje oziroma zmanjšanje odlaganja na deponijah ter povečanje recikliranja in ponovne uporabe. Zakonodaja obravnava biološke in biorazgradljive odpadke na osnovi specifičnih vrst obdelave odpadkov s pomočjo postavljenih ciljev, standardov ali zahtev – vendar pa ne izpostavlja zavržene hrane posebej, temveč jo vključuje v širšo problematiko bioloških odpadkov.
Za največji delež odpadne hrane so odgovorna gospodinjstva, z določenimi ukrepi pa bi lahko odstotek odpadne hrane lahko bistveno zmanjšali. Vzroki za hrano, ki se zavrže v gospodinjstvih, so v večini opredeljeni kot pomanjkanje ozaveščenosti, pomanjkanje znanja o metodah za preprečevanje zavržene hrane, nepozornost na rok trajanja živil in neprimerno skladiščenje. Približno 42 % celotne odpadne hrane izhaja iz gospodinjstev ali približno 38 megaton (Mt), v povprečju okoli 76 kg na prebivalca.
Količine odpadne hrane v gospodinjstvih povečuje predvsem pomanjkanje ozaveščenosti in znanja o preventivnih ukrepih. Informacije o prehranskih tehnikah za preprečevanje nastajanja odpadkov lahko tako pomagajo gospodinjstvom razumeti, kako kupovati pametneje in uporabiti tisto, kar je bolj učinkovito.
Poročilo britanskega programa WRAP (Waste & Resources Action Programme) o odpadkih hrane in pijače iz gospodinjstev iz leta 2009 navaja, da jo je od kupljene hrane v enem letu zavržene kar 25 % (po teži). Podobna študija v ZDA je pokazala, da v povprečju kar 14 % nakupov v gospodinjstvih konča kot zavržena hrana. WRAP ocenjuje, da del te zavržene hrane, ki bi se ji lahko izognili, predstavlja za gospodinjstva skupne stroške približno 14 milijard evrov na leto ali povprečno 565 evrov na gospodinjstvo na leto.
Vzroki za nastanek tako velikih količin zavržene hrane so različni, in sicer preveč nakupljene hrane na splošno, kar je še posebej posledica posebnih (akcijskih) ponudb, prevelik nakup pokvarljivega blaga (npr. sadje in zelenjava), kot del zdravega prehranjevalnega vzorca in / ali eksperimentiranja, visoka občutljivost na higieno živil in datumi roka uporabe živil, prekomerna priprava hrane na splošno, »spomladansko čiščenje« hladilnikov, zamrzovalnikov oz. kuhinjskih omar in odstranjevanje starih, pozabljenih ali neželenih živilskih proizvodov, nezadovoljstvo z okusom hrane – predvsem hrana, ki je ne pojedo otroci.
Pri primerjavi povzročiteljev emisij toplogrednih plinov je sektor gospodinjstev tisti, ki ima največji prispevek – tako na tono odpadne hrane (2,07 t CO2 ekvivalenta na tono) kakor tudi na evropski ravni (78 Mt CO2 ekvivalenta na leto), kar predstavlja 46 % ocenjenih letnih emisij toplogrednih plinov zaradi odpadne hrane. Prav zato je zelo pomembno, da posameznik – potrošnik, pri nakupovanju hrane dobro premisli tudi o nakupu takšne hrane, ki je pridelana v bližini, in ima tako za sabo čim manj kilometrov poti.
Svetovna proizvodnja hrane prostorsko zavzema 25 % vseh bivalnih zemljišč, za pridelavo vse svetovne hrane porabimo približno 70 % vse sveže vode na Zemlji, skrčimo približno 80 % gozdov in »pridelamo« 30 % emisij toplogrednih plinov. In nenazadnje – višamo stopnjo izgube biotske raznovrstnosti. Glede na to veliko neravnovesje v našem načinu življenja in nastalimi škodljivimi posledicami na okolje letošnji slogan »PREMISLI. JEJ. VARUJ.« spodbuja vsakega posameznika k visoki stopnji etičnosti in odgovornosti pri načrtovanju nakupovanja hrane.