Prekinjena žitna veriga
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Igor Hrovatič, nam je poslal naslednji dopis: »Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je izredno presenečen, da je v pogovorih o oblikovanju letošnje cene pšenice prišlo do prekinitve razgovorov med deležniki v žitni verigi. Žitna veriga je ena najstarejših prehranskih verig v Sloveniji, vse do letos so deležniki v njej dosegli dogovor glede odkupne cene pšenice, služila pa je tudi kot dober primer za ministrstvo za kmetijstvo, ki je spodbujalo njeno delovanje.
Žitna veriga je bila ves čas do sedaj primer kako lahko deležniki dosežejo dogovor in »spravijo pod streho« vsakoletno žetev. Odpoved sodelovanja enega dela deležnikov ne pomeni samo odpovedi v tem letu, temveč bo to imelo posledice tudi v prihodnje. Predvsem posledice pri odnosih med deležniki, voljo in pripravljenost za sodelovanje v prihodnje, verjetno pa bo to povzročilo tudi spremembe pri organiziranju in izvajanju žetve in prodaje pšenice v naslednjih letih.
Če sem kot varuh lansko leto pozdravil dosežen dogovor kot primer dobre prakse, v letošnjem letu izražam nezadovoljstvo ob tem kar se je dogodilo.
Predlagam in pozivam vse deležnike v žitni verigi, da obnovijo pogovore in zaključijo letošnjo žetev z dogovorom.«
Kaj si lahko mislimo o tem? Očitno je, da je napoved letine žit takšna, da so nezadovoljni na obeh straneh. Pridelovalci pričakujejo ob relativno dobri letini dobro ceno, odkupovalci pa nizko, ker že dober mesec veljajo napovedi o strmoglavljenju cen tako v Evropi, kot na svetovnih trgih. Dejstvo, da veljajo zakoni tržne ekonomije pa postavljajo kmeta – pridelovalca – v položaj, ko bo izgubil. Na dolgi rok bomo izgubili površine v prihodnjem letu, če pride spet do kakšne pandemije, ki lahko traja dlje časa, pa nas bo vse skrbelo ali bomo imeli dovolj hrane, nam bodo veliki kaj odstopili iz svojih skladišč… Cena žit pa bo za kmete žal letos strašansko nizka in tega dejstva ni mogoče spremeniti. Vsi načrti o rezervni skladih, s katerimi bi izravnavali ceno v slabih letih so seveda stvar preteklosti, razmišljanje o ustanavljanju pa fikicija, ki v čas tržne ekonomije pač ne sodi.