• O nas
  • Kontakt
  • Prijava
  • Naročilnica časopisa
  • Strokovni nasveti
    • Center bikovega semena
    • Govedoreja
    • Konjereja
    • Male živali
    • Mehanizacija
    • Nasveti za mleko
    • Poljedeljstvo
    • Predelava mleka
    • Sadjarstvo in vinogradništvo
    • Zelenjadarstvo
  • Novice
    • Gospodarstvo
    • Gozdarstvo
    • Slovenija
    • Evropa in svet
    • Zanimivosti
    • Mleko
    • Mnenja in komentarji
  • Dogodki
  • Reportaže
    • Slovenija
    • Evropa in svet
  • Recepti
  • O nas
  • Kontakt
  • Prijava
  • Domov
  • Novice
  • Slovenija
  • Pogin rib v reki Kolpi

Deli

Boris Grabrijan
04. 07. 2012

Pogin rib v reki Kolpi

Foto : Boris Grabrijan

Prvi znaki najdenih poginjenih rib v okolici Adlešičev so kazali na krivolov z uporabo dinamita, kar je bila še pred leti dokaj pogosta praksa nekaterih posameznikov. Vendar smo odkrili, da obstaja tudi možnost pogina zaradi pomanjkanja kisika v vodi (nista pa izključena oba vzroka). Visoke temperature vode, nizek vodostaj zaradi suše in dotrajanih jezov, eutrofikacija vodotoka in še kaj pa je lahko vzrok nizke koncentracije kisika v vodi – posledično pa tudi poginov rib.

 

Čeprav so v Kolpi podobne temperature že bile zabeležene: na nekaterih naravnih kopališčih je trenutno temperatura vode tudi višja od 27 ºC, tovrstnih težav doslej nihče ni registriral.

Pri rednem odvzemu vzorcev pri Zavodu za zdravstveno varstvo, enota Novo mesto niso opazili ničesar problematičnega, nedavno objavljeni rezultati stanja kopalnih voda za vso državo, pa so pokazali da je Kolpa ena najčistejših rek.

 

Javni zavod Krajinski park Kolpa se je s tem začel ukvarjati v 3. julija dopoldne, ko je bil opažen pogin rib in o tem obvestil Ribiško družino Črnomelj, policijo, Zavod za zdravstveno varstvo in druge institucije. Z nadzorom na celotnem območju parka in jemanjem vzorcev se bo nadaljevalo tudi naslednje dni in pretehtalo vse možne vzroke množičnega pogina in načine za odpravo le teh.

 

Poginule ribe je mogoče najti vse od Vinice do Pobrežja (sistematičen nazdor višje ob reki se izvede šele 4. julija). Največ mrtvih rib pa je v  bližini strogega naravnega rezervata Hrastova loza pod Miliči, neposredno ob največji koloniji sivih čapelj pri nas. Med poginulimi ribami prevladujejo mrene, najti pa je tudi vse druge vrste rib, žal tudi tiste iz rdečega seznama.

Sicer pa je bilo pri nadzoru v izjemno lepem okolju opaženo tudi veliko čapelj, rac mlakaric in tudi rac velikih žagarjev, ki so tudi letos vzredile zarod na Kolpi.

 

Krajinski park Kolpa vabi k sodelovanju vse strokovnjake ki bi lahko pomagali pri ugotavljanju vzroka pogina (in iskanju ustreznih rešitev), prostovoljce pa k pomoči pri odstranjevanju rib, saj gre ponekod za zelo velike količine rib, ki bodo sicer ostale v reki

Prejšnja novica
Novice
03. 07. 2012

Akcijski načrt »Les je lep«

Naslednja novica
Novice
05. 07. 2012

V Lipici se začenja državno prvenstvo v preskakovanju ovir

Aktualno

Evropa in Svet
11. 06. 2025

Kitajski protidampinški postopek za svinjino iz EU

Slovenija
10. 06. 2025

Kmetijstvo prihodnosti

Dogodki
26. 05. 2025

Razstava ovac in koz ter revija pastirskih psov

shutterstock
Sok, sirup
12. 05. 2025

Borovničev sadni sirup – hladni postopek

Bodite prvi obveščeni o najnovejših novicah?

Za neomejen dostop do vsebin, objavljenih na spletni strani www.glasdezele.si je potrebna prijava. Naročniki na spletni portala, ali naročniki na spletni in tiskani časopis prejemate v svoj poštni predal novice iz področij, ki vas zanimajo, če vpišete svoj e-naslov in potrdite prijavo.

To polje ne sme biti prazno

Označite področja, ki vas zanimajo

© GPZ z.o.o., 2021. Vse pravice pridržane

  • O nas
  • Kontakt
  • Pogoji uporabe
  • Oglaševanje

Naše spletno mesto uporablja več vrst piškotkov, ki uporabnikom pomagajo pri boljši uporabniški izkušnji, nam pa omogočajo boljši vpogled v način uporabe spletnega mesta ter izboljšave naših storitev in produktov. Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo: nujni piškotki, sejni oz. začasni piškotki, analitični piškotki, marketinški piškotki. Več o piškotkih

Sprejmi piškotke