Pismo Philu Hoganu o velikih zvereh v Sloveniji
Spoštovani g. Phil Hogan, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, dovolite, da vas v imenu Sindikata kmetov Slovenije seznanim z nekaterimi dejstvi in zahtevami sindikata, ki se nanašajo na področje upravljanja z velikimi zvermi v Republiki Sloveniji. Slednje so v zadnjih mesecih s svojimi napadi povzročile slovenskim kmetom, predvsem živinorejcem, izjemno gospodarsko škodo, ostalim prebivalcem slovenskega podeželja pa tudi onemogočajo varno gibanje v neposredni bližini njihovih domov. Zaradi skorajšnjega začetka novega šolskega leta so med najbolj ogroženimi podeželski otroci. S spodaj navedenimi zahtevami smo pred kratkim tudi že seznanili predsednika Vlade Republike Slovenije Marjana Šarca in ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec.
A) Ker je celotna površina ozemlja Slovenije 20.273 km², od katere je bilo l. 2018 11.802 km² oz. 58,2 % površine prekrite z gozdom;
B) ker velike zveri (rjavi medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus)) tradicionalno naseljujejo območja, ki zajemajo približno ⅓ površine Slovenije;
C) ker so domače živali, zlasti tiste v pašniških in odprtih pašniških sistemih v gorskih in redko poseljenih regijah ogrožene, po drugi strani pa ima lahko prisotnost velikih plenilcev na gosto poseljenih podeželskih območjih negativni učinek na trajnostni razvoj tradicionalnega kmetijstva in turizma;
D) ker se je izkazalo, da ukrepi za preprečevanje težav sobivanja niso dovolj učinkoviti, in ker izplačevanje nadomestil ni rešitev za občutno povečanje števila težav, ki jih veliki plenilci povzročajo živini;
E) ker se je število osebkov rjavega medveda od leta 1998 do leta 2019 povečalo z 290 na prek 1200 osebkov1, število osebkov volkov pa se je po uradnih ocenah od leta 2010 do leta 2018 iz 46 povečalo na 80 osebkov v 14 tropih2, medtem ko se neuradne ocene o številu osebkov volkov v Sloveniji gibljejo okrog 150; ker navedeni podatki jasno kažejo, da je Slovenija država z najvišjo gostoto naseljenosti z velikimi zvermi v EU glede na skupno površino ozemlja države;
F) ker se je število napadov velikih zveri na živino v letu 2019 močno povečalo v primerjavi s trendi preteklih let, kar je posledica:
a) neizvajanja postopkov uravnavanja populacije volkov v preteklih dveh letih in rjavega medveda v preteklem letu, ki so bili blokirani zaradi sodbe
1 https://www.arso.gov.si/soer/medvedja_zgodba.html
2 http://www.natura2000.si/uploads/tx_library/Spremljanje_varstvenega_stanja_volkov_v_Sloveniji_v_letih_2017-20_2._delno_final.pdf
Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki je ugodilo tožbi nevladnih organizacij, in s tem prepovedalo odvzem velikih zveri iz narave na predlog naravovarstvenikov;
b) izvajanja evropskih projektov s področja varovanja narave in ohranjanja vrst zveri z enostransko, ozko naravnanimi osebnimi cilji, brez vključitve prebivalcev podeželja, še zlasti kmetov;
c) neučinkovitega poseganja v populacijo velikih zveri, ki je za polovico nižji od naravnega prirasta teh zveri;
d) širjenja velikih zveri na območja, kjer tradicionalno nikoli niso bile prisotne, ter spremembe načina obnašanja velikih zveri, s čemer so te začele predstavljati jasno grožnjo za prebivalce podeželja in njihovo premoženje;
G) ker se je izvajanje Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 20. 6. 2019, s katerim se je interventno določilo število medvedov in volkov, ki se jih sme odvzeti iz narave – predvideni odvzem 200 medvedov (175 odstrel in 25 predvidene izgube) v obdobju do konca aprila 2020 in odvzem 11 volkov v obdobju od uveljavitve tega zakona do 31. 1. 2020 ter v obdobju 1. 9. – 30. 9. 2020, predvsem zaradi določb o izvajanju odstrela medvedov prednostno okoli naselij in na območjih, kjer so škodni primeri zaradi medveda pogostejši, ter izvajanju odstrela volkov prednostno na pašnikih ali v njihovi neposredni bližini, izkazal za neizvedljivega, smo v Sindikatu kmetov Slovenije od pristojnih predstavnikov Vlade Republike Slovenije zahtevali, da se:
1) zaradi ponavljajočih napadov volkov na domače živali in s tem povezanega strahu, da bi ob prihajajočem začetku novega šolskega leta lahko prišlo tudi do žrtev med otroki, odredi takojšnja popolna sprostitev odstrela vsaj 40 volkov v okoljih, v katerih so se v preteklem obdobju dogajali napadi volkov ter in ohranitev največ treh tropov volkov na območju Slovenije;
2) odpravi kazen za lovca in lovsko družino zaradi morebitnega odstrela napačnega volka;
3) znižanje populacije medvedov na celotnem območju Slovenije na največ 300 osebkov, s poudarkom na območju občin, ki so prekomerno obremenjene zaradi napadov velikih zveri, in odstrel ali umik vseh volkov v ograjene komplekse gozdov, ki so v lasti Republike Slovenije, ali njihove preselitve v tujino;
4) prizadetim kmetom zagotovi odškodnino v višini 150,00 evrov/ha na leto zaradi onemogočenega varnega opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti in plačilo odškodnine v roku 30 dni po prijavi škode;
5) zagotovitev brezplačnega javnega prevoza za občane tistih občin, ki so obremenjene z napadi velikih zveri oziroma prekomernim številom velikih zveri, in kjer zaradi velikih zveri obstaja nevarnost za prosto gibanje, še posebno otrok. V kolikor javni prevoz ni zagotovljen, pa se krije stroške individualnega prevoza otrok;
6) spremembo Zakona o ohranjanju narave, ki bo razbremenila kmete vseh stroškov in obveznosti postavitve nadstandardnih varovalnih ograj ter prevzemanja škod po zvereh.
Problematika napadov velikih zveri zdaleč ni omejena zgolj na Slovenijo in slovensko podeželje. Porast populacije velikih zveri in posledično povečanje števila napadov na pašno živino je namreč mogoče zaznati tudi v ostalih državah članicah Evropske unije (EU), zato je po mnenju Sindikata kmetov Slovenije ključno, da se tudi na ravni EU sprejmejo konkretni ukrepi za reševanje težav, ki jih povzročajo napadi velikih zveri, da se ohrani trajnostni razvoj podeželskih območij in lokalnega kmetijstva, zlasti v zvezi s tradicionalnimi kmetijskimi praksami, kot je pašništvo.