Nov pravilnik – višji prispevki
Sindikat kmetov Slovenije (SKS) je ta teden opozoril na nove težave kmetov in sicer pri plačevanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi lanske novele spremenjenega pravilnika o določanju zavarovalne osnove. Zaradi novega obračuna zdaj nekateri nosilci kmetij po novem plačujejo tudi do sedemkrat višje prispevke za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot doslej. In po ocenah SKS je takih kmetij letos okoli 300. Prve obvestila o novi višini prispevkov so nekateri dobili že za mesec april. Na tiskovni konferenci so predstavili 130 hektarov veliko kmetijo, ki se ukvarja tudi s pridelavo zelenjave, s štirimi zaposlenimi in so lani ustvarili 60.000 evrov dobička. Ta pa se zdaj prišteva nosilcu kmetije v višjo osnovno in namesto 180 evrov, kolikor je plačeval do aprila, zdaj plačuje 1200 evrov prispevkov. Najbolj bode v oči to, da mu niso izdali odločbe, ampak le obvestilo. To pa pomeni, da nima nobene osnove za pritožbo na novo odmerjeno višino prispevka. Na vprašanje, kako da so to ugotovili šele zdaj, je podpredsednik SKS Roman Žveglič odgovoril, da jih niso obvestili o pripravi novega pravilnika, niti z ministrstva za finance, niti iz ministrstva za kmetijstvo in okolje. Pri tem torej niso sodelovali.
Predsednik SKS Anton Medved pa je povedal, da imajo težave predvsem tisti kmetje, ki so letos na novo vstopili v sistem vodenja knjigovodstva. V preteklosti so namreč pristojni ugotovljeni dohodek na kmetiji kot osnovo za izračun prispevkov za socialno varnost delili s številom članov te kmetije, ki so zavarovani iz kmetijske dejavnosti in so plačevali pavšalni znesek. Po novem pa ves dobiček, ki ga ustvari kmetija, pripišejo nosilcu, zato ta prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje plačuje od bistveno višje osnove. Seveda pa se višina prispevkov ostalih članov ne spremeni.
SKS se zavzema, da se dohodek kmetije pri računanju osnove za plačilo socialnih prispevkov razdeli na toliko članov, kolikor jih je zavarovanih iz kmetijske dejavnosti. V tem primeru bi bila finančna obremenitev kmetije kot celote precej manjša, in ker bi vsi njeni člani, ki ustvarjajo prihodek, v pokojninsko in zdravstveno blagajno vplačevali enako, bi imeli kasneje tudi enake pokojnine.
O vsem tem so pisno seznanilo tudi najverjetnejšega mandatarja Mira Cerarja. Pričakujejo, da bo njegova ekipa, če bo res uvedla davek na nepremičnine, kot predvideva osnutek koalicijske pogodbe, iz obdavčitve izvzela vse gozdne in kmetijske površine ter objekte, ki služijo pridelavi hrane. Podpredsednik sindikata Roman Žveglič pa je na vprašanje kako bodo zdaj, ko Slovenska ljudska stranka in uspela priti v parlament vplivali na kmetijsko politiko pa pravi, da bo težko bo, ker nimajo nobenega vpliva za lobiranje in tudi možnosti sodelovanja v koalicij. O sami koalicijski pogodbi pa je dejal: »Kar zadeva kmetijstvo, je v njej le nekaj lepih fraz. Kmetje si predvsem želimo kmetijskega ministra, ki bo na tem položaju ves mandat, torej štiri leta.«