Nismo varovali kmetijskih zemljišč
Računsko sodišče je ugotovilo, da Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v letu 2010 niso bili uspešni pri varovanju kmetijskih zemljišč. Kljub temu, da je bil pojem kmetijskih zemljišč jasno opredeljen v predpisih in so bila kmetijska zemljišča v občinskih prostorskih načrtih razvrščena na območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč niti Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano niti Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2010 nista imeli podatkov o najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, ki naj bi jih država varovala za namene samooskrbe. Ti podatki so bili dostopni le v prostorskih aktih na vsaki od 210 občin. Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, ni opredelil pojma varstva oziroma varovanja kmetijskih zemljišč, določal je le nekatere ukrepe, ki naj bi k temu pripomogli. Zakon o prostorskem načrtovanju je omogočal širjenje naselij na kmetijska zemljišča v postopkih prostorskega načrtovanja z določenimi omejitvami.
Cilji na področju varovanja kmetijskih zemljišč in samooskrbe za Republiko Slovenijo v letu 2010 niso bili določeni. Prav tako ni bilo opredeljeno, koliko kmetijskih zemljišč in kakšnih bi potrebovali, da bi dosegli želeno stopnjo samooskrbe in zagotovili prehransko varnost prebivalcev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zato težje zagotavljalo varovanje kmetijskih zemljišč glede na razvojne potrebe ostalih sektorjev ter ni moglo spremljati in ugotavljati ustreznosti razvoja kmetijstva na tem področju.
Evidence o (kmetijskih) zemljiščih so vodili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Geodetska uprava Republike Slovenije in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Evidence so omogočale pregled nad obsegom, dejansko rabo in kakovostjo kmetijskih zemljišč, izraženo v različnih oblikah, in sicer za kmetijska zemljišča, ki so se kot kmetijska zemljišča dejansko uporabljala, ne pa za kmetijska zemljišča, kot so bila opredeljena z Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Nobena od evidenc ni omogočala spremljanja zmanjševanja kmetijskih zemljišč zaradi določenih razlogov, na primer pozidave, zaraščanja in podobno. Iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je razvidno, da je bilo na dan 31. 12. 2010 v Republiki Sloveniji 666.705 hektarov kmetijskih zemljišč.
Spreminjanje namenske rabe je bilo dovoljeno za vsa kmetijska zemljišča. Zaradi sprejemanja občinskih prostorskih načrtov so leta 2010 spremenili namensko rabo na najmanj 2.321 hektarih kmetijskih zemljišč, od tega na 970 hektarih najboljših kmetijskih zemljišč. Zaradi sprejemanja državnih prostorskih načrtov pa bo spremenjena namenska raba še na največ 297 hektarih kmetijskih zemljišč.
Še od delovanju Sklada
Enotna evidenca kmetijskih zemljišč, ki so v lasti države in v upravljanju različnih upravljavcev, ni obstajala. Na Skladu, ki je največji upravljavec kmetijskih zemljišč v lasti države so podatke o njihovem obsegu in dejanski rabi (za zemljišča, s katerimi upravlja) vodili v registru osnovnih sredstev, ki pa ni bil točen in popoln. Po podatkih evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč so v letu 2010 gospodarili z 9,6 odstotka kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji. Kmetijska zemljišča so varovali z dajanjem kmetijskih zemljišč v zakup za namen kmetijske pridelave in z opravljanjem nadzora obdelave zakupljenih kmetijskih zemljišč. Izvajali so tudi promet z zemljišči in predlagal agrarne operacije za izboljšanje pogojev obdelave zemljišč, pri tem pa ni dosegel zastavljenih ciljev. Poleg tega pa do konca leta 2010 niso uspeli prenesti vseh kmetijskih zemljišč v lasti države, s katerimi naj bi upravljali, v svoje upravljanje.
Vir: Računsko sodišče