Neonikotinoidi na semenu koruze
Kmetijski inšpektorji so ob jemanju vzorcev semen za naknadno kontrolo in ugotavljanja morebitne prisotnosti GSO v prvi polovici marca 2012, odvzeli tudi šest vzorcev, na katerih se je analizirala vsebnost deklariranih FFS, s katerimi je bilo seme tretirano in morebitna prisotnost prepovedanih aktivnih snovi neonikotinoidov. V treh od šestih vzorcev semena koruze je analiza potrdila prisotnost vsaj enega od neonikotinoidov. Ti so bili v prvem krogu vzorčenja najdeni pri sortah koruze Musixx, Geyser in Da Scipio. Distributerjem so bile izdane odločbe o prepovedi prometa, distributerjema, ki sta seme že dala v promet, pa tudi odpoklic iz prometa. Zaradi ugotovljenih neonikotinoidov v osnovnem vzorčenju, je kmetijska inšpekcija razširila vzorčenje še na druge nosilce dejavnosti in druge sorte koruze. Nadalje so kmetijski inšpektorji odvzeli še dodatnih devet vzorcev semenske koruze od različnih dobaviteljev in jih dala v analizo na morebitno prisotnost neonikotinoidov in jih našli na štirih. Zato so izdali odločbe o prepovedi prometa sort koruze Kanu, Nerissa, Ceda in Mas 31 R. Kmetijski inšpektorji so na podlagi distribucijskih listin opravili preglede in izdali odločbe, s katerimi je bilo seme vrnjeno dobaviteljem. Pri pregledih je bilo ugotovljeno, da je seme večinoma že prodano znanim ali pa tudi neznanim kupcem.
Opravili so tudi preglede pri kmetijskih zadrugah, v maloprodajnih prodajalnah s kmetijskim reprodukcijskim materialom ter na kmetijah. Skupno je bilo opravljenih 105 kontrolnih pregledov (od tega na osmih kmetijah). V prometu oziroma na kmetijah so našli še 90 vreč različnega semena koruze, ki je vsebovala neonikotinoide.
Kmetijska inšpekcija je odvzela skupaj 15 vzorcev semena koruze. V 7 vzorcih je bila dokazana prisotnost najmanj enega od prepovedanih neonikotinoidov (klotianidin, imidakloprid in tiametoksam).
Zaradi slabo očiščene linije
Kmetijski inštitut Slovenije je ugotovil, da so količine v vzorcih: »manjše od 1 % maksimalno dovoljenega odmerka v RS glede na dovoljeno registracijo v letu 2011, kar so izračunali iz dovoljenega odmerka in vsebnosti aktivne snovi v prinešenem vzorcu semenske koruze. Na podlagi ugotovljenih rezultatov z gotovostjo sklepajo, da gre pri kontaminiranih vzorcih z neonikotinskimi pripravki za slabo očiščeno linijo za tretiranje semena, kjer so pred tem ob fungicidih ter metiokarbu uporabljali za tretiranje tudi omenjene insekticide. Prav gotovo pa ti ostanki niso posledica namernega tretiranja semena, saj ugotovljene koncentracije ne zagotavljajo nikakršne zaščite proti koruznim škodljivcem, proti katerim jih sicer uporabljamo oziroma uporabljajo v drugih državah«.
Kmetijska inšpekcija je seme koruze kontaminirano s prepovedanimi neonikotinoidi izločila iz prometa na podlagi Odredbe, ki prepoveduje promet in uporabo FFS, ki vsebujejo aktivne snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam na semenu koruze.
Zakon o inšpekcijskem nadzoru določa, da v kolikor je zaznan prekršek, je potrebno uvesti prekrškovne postopke, zato so bili ti uvedeni. Do 24. aprila je bilo izdanih 24 pisnih odločb o izločitvi spornega semena iz prometa, proti dobaviteljem semena koruze so bili uvedeni prekrškovni postopki, ki pa še niso zaključeni.
Kaj se dogaja na terenu
Bolj kot opravljene analize pa je zaskrbljujoče dejstvo, da so kmetje v obupu, da bi nekako zaščitili letino koruze pred strunami začeli nenadzorovano uporabljati insekticide in izvajati dodatno tretiranje semena. Kot so nam neuradno povedali, je že splošno znan recept – insekticid pomešan s pivom ali mlekom. Logične razlage zakaj pivo ali mleko ni, dejstvo pa je, da uporabljeni insekticidi ne delujejo na strune. Prav tako smo izvedeli, da je na trgu v ilegalni prodaji insekticid mesurol, ki je pri nas prepovedan. Steklenice so opremljene z lažnimi nalepkami, z dodanimi navodili in pripetimi na steklenico kar z navadno gumico. V okolje torej zaradi uradne prepovedi tretiranja z neonikotinoidi dobivamo velike količine insekticidov. Škoda za okolje bo velika, največja pa seveda za kmeta, ker je delovanje močno vprašljivo.
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje bodo morali še enkrat razmisliti o tem, kako pomagati kmetu – s prepovedjo ali z znanjem. Dejstvo je, da zdajšnja prepoved ni dosegla drugega učinka, kot prekomerno uporabo insekticidov in to brez znanja. In začuda, kljub nekontroliranem nanosu insekticidov, tudi neonikotinoidov na seme, v domačih garažah, ni bilo nobenih pomorov čebel. Razmere so kaotične zato, ker zdaj pa res ne vemo, kaj smo dali v okolje in kje bomo dobili bumerang.