Nelegalna zdravila za čebele
Uradni veterinarji Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR ) so sredi decembra 2016 kazensko ovadili lastnika podjetja Apis M&D zaradi izdelave in prodaje nelegalnega zdravila za zatiranje varoe pri čebelah. Ovaden pa je še zaradi goljufije oziroma preslepitev kupcev in suma davčne utaje. Preiskavo pa so začeli že leto dni prej, tako da so uvedli poseben ugotavljanja ostankov aktivnih in pomožnih snovi v vosku in medu.
Posebna skupina uradnih veterinarjev je do pomladi 2015 pridobila dovolj podatkov, da je ugotovila lokacije proizvodnje, način naročanja pripravkov, način distribucije in način plačevanja naročenih zdravil. Svoje delo so nato nadaljevali s tem, da so se udeleževali tudi posvetov čebelarjev, kjer so ugotovili, da čebelarji ne dobijo nasvetov o uporabi izključno registriranih sredstev za zatiranje varoje, kadar se odločijo za uporabo kemičnih sredstev za zatiranje varoje (in ne samo api-tehničnih ukrepov). Izvedli so hišno preiskavo na sedežu podjetja v Cerknici in odkrili nedovoljena kemična sredstva, celo insekticide, ki niso dovoljeni na območju Evropske unije. Sledili so pošiljkam in v letih od 2013, 2015 jih je podjetje in povezane osebe poslalo več kot 2500, zelo veliko pa jih našlo končne porabnike kar prek društev čebelarjev.
Ostanki nedovoljenih sredstev tudi v medu in satju
Odvzeli so 20 vzorcev medu in 21 vzorcev satja z medom in v 10 vzorcih satja (48%) so ugotovili prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos). V vzorcih satja, kjer so zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, in naknadna analiza medu iz satja je pokazal, da so v šestih vzorcih (60 %) ostanki amitraz, rese pa je, da vrednosti niso presegale MRL (Uredba Komisije (EU) št. 37/2010). V petih vzorcih (25%) medu, ki je bil namenjen na trg, smo prav tako zaznali prisotnost substance amitraz in tudi tu so bile pod mejno vrednostjo varnosti živila, v štirih od petih vzorcev medu (namenjenih na trg), v katerih je bil ugotovljen amitraz, je bila dokazana tudi prisotnost aktivnih spojin v vosku. Navedeni podatki(rezultati voska in satja) nedvoumno kažejo na prehajanje aktivnih snovi iz satja v med.
Tudi nepravilnosti pri čebelarjih
Pri takem obsegu slabih rezultatov so seveda odkrili tudi slabo delo čebelarjev. Tako kar 65 % čebelarjev ni vodilo dnevnika veterinarskih posegov skladno s predpisi, 40 % (8 čebelarjev) so za zdravljenje čebel uporabljali sredstva, ki niso registrirana na območju Republike Slovenije.
Ob koncu so zapisali naslednje ugotovitve:
• čebelarji v velikem odstotku uporabljajo preparate za zdravljenje varoe pri čebelah, ki niso registrirani za zdravljenje čebel;
• ostanki nedovoljenih aktivnih učinkovin tako v medu kot v satju ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov;
• izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa (aktivna učinkovina, ki se uporablja kot pesticid) v satju lahko prešli tudi v telo, v kolikor bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom s tovrstnimi izdelki;
• uporaba preparatov za zdravljenje, ki niso izdelani na način, ki bi zagotavljal njihovo ustreznost oziroma je vsebina aktivnih kot tudi pomožnih učinkovin neznana, lahko predstavlja potencialno tveganje za potrošnika s stališča zauživanja medu čebel, ki so bila zdravljenja s tovrstnimi preparati;
• uporaba neregistriranih pripravkov in tehničnih kemikalij je tveganje za številne ostanke snovi v vosku in medu, ki jih z običajnimi laboratorijskimi analizami ni mogoče ugotoviti, ali pa jih je težko ugotoviti. Zato uživanje medu, ki izvira iz takšnih čebelnjakov, kjer čebelarji uporabljajo kemična sredstva, ki niso registrirana, lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi;
• preparati, kjer priprava ne sledi predpisanim standardom glede določitve ustreznih koncentracij farmakoloških spojin in ustreznih čistosti pomožnih učinkovin, predstavlja tveganje, da se zvišuje odpornost povzročitelja varoe na omenjene spojine, kar pomeni, da obstoječi preparati, ki so registrirani na tržišču za zdravljenje varoe, ne zagotavljajo več učinkovitega zdravljenja čebeljih družin;
• čebelarji ne dobijo točnih informacij o načinih zatiranja varoje s kemičnimi sredstvi niti na izobraževanjih v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu niti na medmrežju – na spletni strani nevladnega združenja čebelarjev (Čebelarska zveza Slovenije) ni bilo najti jasnega in nedvoumnega sporočila, da naj čebelarji uporabljajo pri zatiranju varoje s kemičnimi sredstvi samo registrirane pripravke na način, kot jih priporoča proizvajalec;
• potrošnike bo treba informirati o tveganjih, ki jih lahko predstavljajo med, vosek in med z voskom v primerih, ko čebelar uporablja kemična sredstva za zatiranje varoje, ki niso registrirana;
• čebelarje bo treba izobraziti o tem, kaj pomeni uporaba neregistriranih, nepregledanih sredstev za zatiranje varoe (v smislu tveganja za čebelarje, ki ta sredstva uporabljajo, kot tudi tveganje za ljudi, v kolikor se ostanki teh snovi pojavijo v medu in njegovih izdelkih). Na osnovi opravljenih pregledov so namreč odkrili, da čebelarji v velikem odstotku uporabljajo preparate za zdravljenje varoe pri čebelah, ki niso registrirani za zdravljenje čebel.