Najbolj inovativna živila
Konec januarja se je minister mag. Dejan Židan udeležil javne predstavitve rezultatov izbora najbolj inovativnih živil. Projekt z naslovom »Inovativnost slovenske živilske industrije na preizkušnji – ali je lahko konkurenčna mednarodnim korporacijam?«, je pripravil Inštitut za nutricistiko. Na dogodku, ki se gaje udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, so predstavili izzive na področju razvoja živil z ugodno prehransko sestavo, obenem pa izbrali najbolj inovativna živila, proizvedena in predstavljena prehranskemu tržišču v preteklem letu s strani slovenskih proizvajalcev.
Minister mag. Dejan Židan je uvodoma poudaril, da so inovacije gonilo razvoja in da so inovativna živila zagotovo zanimiva za potrošnika / kupca. Kot ministra, pristojnega za kmetijstvo, pa ga zanima inovativnost iz širšega družbenega vidika – predvsem v smislu, kako z inovativnimi živili zmanjšati delež zavržkov hrane tako v gospodinjstvih, kot tudi na splošno, ki nastanejo zaradi prekomernih nakupov, neizrabljenih zalog v hladilniku in prekomernih porcijah, ki jih ne pojemo. Dejstvo je, da je potrebno potrošnika – (tudi) člana gospodinjstva neprenehoma ozaveščati v smislu racionalnega nakupovanja hrane. Na področju kmetijske proizvodnje, logistike in prodaje pa lahko marsikatero težavo rešujemo z inovativnostjo oz. novimi tehnologijami. Inovativna živila pa predstavljajo tudi zagotavljanje varne hrane, kar je za potrošnika, ki se želi prepričati o tem, da je posamezno živilo varno, bistvenega pomena. Potrošniki se vedno bolj tudi zavedajo, da s poseganjem po lokalni hrani dobijo zagotovilo, da hrana ni prepotovala na stotine kilometrov, na kar ministrstvo že nekaj let zapored opozarja z izvajanjem promocijskih kampanj.
K dvigu samooskrbe ter razvoju kratkih oskrbnih verig pa prispevajo tudi inovativni pristopi, boljši prenos znanja in višja stopnja vertikalnega in horizontalnega povezovanja v živilski industriji. Inovativnost v živilski industriji ni le v novih proizvodih, temveč se kaže tudi v inovativni porabi surovin, prodaji, transportu, trženju, embalaži, obliki in ostalih storitvah povezanih z verigo preskrbe s hrano. Izbor Inštituta za nutricionistiko dokazuje, da domači proizvajalci potrošniku lahko ponudijo ne le kakovostna, temveč tudi zdravju koristna živila, kar je za potrošnika pomemben dodaten argument, da bo posegal po slovenskih izdelkih.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob podelitvi nagrad poudarila, da morajo imeti potrošniki veliko znanja, da lahko razločijo med zdravimi in manj zdravimi živili, zaradi ekonomske stiske pa se ti pogosto odločajo predvsem za cenejše in manj kakovostne izdelke. Vendar pa je današnja podelitev po njenih besedah lahko dober primer sodelovanja med državo, predelovalci hrane, živilsko industrijo, trgovci, strokovnjaki in potrošniki.
Projekt izbora inovativnih živil poteka v okviru programov varovanja in krepitve zdravja, želi pa vzpodbujati kreativnost slovenskih proizvajalcev živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstoječih živil, da bi dosegli ugodnejšo prehransko sestavo in večjo prijaznost potrošniku, s čimer proizvajalci prispevajo k pestrejšemu izboru kakovostnih živil na slovenskem tržišču. Na izbor za najbolj inovativna živila, ki poteka v okviru programa varovanja in krepitve zdravja, sofinanciranega s strani ministrstva za zdravje, so letos prejeli 43 prijav. Nagrado za najbolj inovativna živila leta 2016 so prejeli Spar Slovenija za pirin kruh s kostanjem, Jata Emona za Enemon pšenični otrobi z ajdo, Ljubljanske mlekarne za linijo MU Smoothie, Pekarna Pečjak za sušene testenine Pure in Engrotuš ter Sastela za slovensko potico iz linije Slovenske dobrote. Posebna nagrada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil je bila podeljena Eti Kamnik za linijo predpakiranih svežih vrtnin Grunt.
Več o nagrajencih in dogodku preberite v sporočilu za javnost Inštituta za nutricistiko.