Mlečna kriza še kar traja
Sindikat kmetov Slovenije je danes na sejmu Agra pripravil okroglo mizo z naslovom Mlečna kriza še kar traja. Na njej sta razmere na trgu mleka in mlečnih izdelkov v EU predstavila Klaas Johan Osinga (na fotografiji), predstavnik organizacije nizozemskih kmetov LTO, ki združuje več kot 32 tisoč kmetov, in Abele Kuipers z Univerze in raziskovalnega centra Wageningen iz Nizozemske.
Dobra novica je, da se časi spreminjajo, saj Nizozemci pričakujejo povišanje cene mleka. Na žalost ne bo hitrega dviga, vendar pa naj bi cene rasle dve leti ali tri. Bistveno pa je, da se začne poslušati potrošnika in sem nedvomno sodi mleko, ki je pridelano okolju prijazno oziroma naj kmetje poudarjajo kako zeleno je njegovo okolje. Nizozemski kmetje intenzivno delajo na »zeleneni podobi«, pospešujejo pašo in za mleko krav, ki se pasejo, dobijo kakšen cent več kot tisti, ki ne pasejo. »Vi zeleno imate, pa ga ne izkoriščate,« je bil kritičen Osinga.
Svoje predavanje je razdelil na več poglavij in kot zelo pomembno je predstavil lobiranje za skupno kmetijsko politiko. Sam dela tudi kot lobist v Bruslju, kjer že pripravljajo novo politiko po letu 2020. Če hočejo, da bo kmetu dobro, morajo že zdaj tja poslati lobiste in doseči, da bodo spremembe v prid kmetov. »Na tem področju bi morali biti aktivni tudi v Sloveniji, in to organizacije kmetov, kot Kmetijsko-gozdarska zbornica in Zadružna zveza, pa tudi ministrstvo in predstavniki kmetov, in se lahko aktivno vključili v kmetijsko politiko,« pravi Ossiga.
Docentka Marija Klopčič, z Biotehniške fakultete je ob tem povedala, da je treba pri nas delati z mladimi kmeti, jih izobraziti s primernimi znanji, da se bodo aktivno vključevali v vodenje kmetijskih zadrug in rejskih organizaci, da bodo s tem aktivno prispevali h kreiranju nove kmetijske politike in da ravno tako kot drugi potrebujemo lobiste v Bruslju, predvsem pa ne smemo čakati, biti nemi opazovalci, čakati, kaj bo padlo z neba, ampak se je treba aktivno vključiti v procese.
Po besedah Antona Medveda, predsednika Sindikata kmetov Slovenije, je zdajšnja odkupna cena mleka porazna, saj so naše kmetije so majhne, posledično pa to pomeni višjo ceno pridelave. »Odkupna cena bi morala biti vsaj 32 centov, ne pa da je 22, 23, 24 centov, kar je odvisno do mlekarne in kakovosti mleka. Normalno pa bi tudi bilo, da če kmet dobi za mleko manj, da bi tudi potrošnik mleko lahko kupil ceneje, ne pa da plačuje kot pred krizo ali celo dražje, je še dejal Medved.
Več o tem pa v tiskanem Glasu dežele.