Kmetijstvu je šlo dobro
Kmetijski minister mag. Dejan Židan, je na tiskovni konferenci dejal, da je z rezultati kmetijstva, iz statističnih podatkov za leto 2014, zadovoljen. To leto je bilo namreč ugodno za slovensko kmetijstvo glede na to, da je bil na ravni EU zabeležen padec pridelave za 1,4 odstotne toče, Samo osem držav je imelo rast in med njimi je bila Slovenija, kjer so bila fizična rast 13-odstotna, vrednostna pa 8-odstotna. Znižali so se tudi stroški, zato je bil finančni učinek, izmerjen skozi faktorski dohodek, višji za 18 odstotkov kot leto pred tem.
Leta 2015 pa ni bilo tako ugodno, je dejal minister Židan: » V Evropi je bilo kar nekaj kriznih razmer, ki še vedno trajajo.« Navedel je rusko ukrajinski spor, ki zaradi embarga pomembno vpliva tudi na Slovenijo, pa zmanjšanje zanimanja za blago iz EU na tretjih trgih in padec kvot. Kljub temu se je pridelava količinsko lani povečala za 4 do 6%, vrednost pa zaradi padca cen za okoli odstotek. Padli so tudi stroški, učinkovitost oziroma dobičkonosnost kmetijske proizvodnje pa je narasla za 6%.
Investicije v kmetijstvo
Za leto 2016 pa je minister Dejan Židan dejal, da bodo delovali trajnostno za naslednjih šest let v smislu več in manj. »Na ministrstvu bomo bolj usmerjeni v več kmetijske proizvodnje, večje zaposlenosti, manj bo administrativnih ovir in večja bo učinkovitost delovanja ministrstva in organov v sestavi,« je izpostavil minister. Poleg tega je napovedal velik investicijski zagon in tako bodo prvi razpisi že ta mesece, časovnica pa je objavljena na spletni strani ministrstva. Bo pa v okviru Programa razvoja podeželja (PRP)razpisanih146 milijonov evrov slovenskega in evropskega denarja, in ker je bo stopnja sofinanciranja od 30 do 50 odstotkov bo celoten investicijski cikel težek do 350 milijonov evrov. Predstavili so tudi nadgradnjo PRP-ja, ki so ga poslali na evropsko komisijo decembra 2015, in sicer na ukrepe dobrot živali za govedo, ne samo za prašiče iz Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, za površine iz ukrep Ekološko kmetovanje. Posebej pa je mag. Tanja Strniša, država sekretarka, predstavila poskusni projekt razvoja v Halozah. Podobnih dodatnih podpor namreč deležnih 43 občin iz vse Slovenije, ki imajo manj ugodne razmere za kmetijstvo in so tudi demografsko ter drugače v slabših pogojih. Bolj podrobno bomo o tem pisali v tiskani izdaji Glasa dežele, ki izide konec januarja 2016.
Tudi o mleku
Glede na resne težave rejcev mleka, nas je zanimalo kaj nameravajo narediti na tem področju, saj nekatere evropske mlekarne že omejujejo odkup, pa pravi, da se na ravni EU komisar za kmetijstvo Paul Hogan namerava pogovarjati z Rusi o odpravi embarga na trgovanje s kmetijskimi pridelki in izdelki. Informacij o tem, da velike evropske mlekarne že omejujejo količinski odkup še nima, in vsaj za Slovenijo meni, da se to ne bo zgodilo. Edino cene so ta čas pod velikim pritiskom in tudi zato so se z Deželno banko pogovarjali o možnosti reprogramiranja kreditov, saj največje breme prenizkih odkupnih cen nosijo najbolj razvite kmetije. Torej tiste, ki so največ investirale v nove hleve in opremo ter so na visoki tehnološki ravni in ponavadi so to tudi mlajši kmetovalci.