Kam plujemo s pripravki za varstvo rastlin?
V gradu v Jablah je letos potekala 8. delavnica o varni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Glavna tema letošnje delavnice je bila predstavitev trajnostnega varstva rastlin s poudarkom na možnosti preprečevanja točkovnega onesnaženja vodnih virov pri uporabi sredstev za varstvo rastlin, pa tudi predstavitev sredstev za varstvo rastlin naravnega izvora in kako se v praksi obnesejo.
V prvem delu je Jure Osredkar, asistent poslanca Franca Bogoviča, predstavil EU projekt »pametne vasi«, kjer se vzpostavlja možnost pridobivanja sredstev v projektih regionalnega razvoja za digitalizacijo vasi ‒ od javnega življenja do uporabe v kmetijstvu.
Kot vedno je bilo zanimivo predavanje prof. dr. Maria Lešnika z Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Govoril je o temi Čiščenje naprav za nanos FFS – predvsem, kako tehnično in organizacijsko izboljšati obstoječe stanje. Na kratko je predstavil projekt TOPPS ‒ varovanje voda pri uporabi FFS. Glavni vir onesnaženja voda so namreč točkovna onesnaženja. Nastajajo pri opravilih pred in po škropljenju (transport, skladiščenje, nalivanje FFS in na koncu čiščenje naprav za nanašanje [zunanje in notranje]). Najbolj kritična točka je čiščenje naprav. Zato je priporočljivo čiščenje na tretirani površini, ki že ima encime za razkroj odpadnih FFS. Težava pa je, da vse stare naprave nimajo rezervoarja za rezervno vodo. Zato so v nadaljevanju prikazali možnost adaptacije starih naprav z rezervnim rezervoarjem za vodo. Podjetje Zupan d.o.o. je predstavilo tehnično rešitev, Špela Zupan pa tudi njihove tehnične rešitve za zmanjšanje zanašanja škropilne brozge.
Dostop do sredstev za varstvo rastlin
Smo v času, ko so FFS oziroma njihove aktivne snovi na pragu izbrisanja. »Javnost« zahteva njihovo ukinitev in tako se število dovoljenih aktivnih snovi nezadržno zmanjšuje in se bo še zmanjševalo. Renata Fras Peterlin, GIZ fitofarmacije, je predstavila zanimive podatke. Leta 1993 smo imeli registrirnih 703 aktivne snovi (a.s.), leta 2019 pa le še 267. Zanimivo je, da je ponderirana raba a.s. v letih od 2011 do 2017 upadla za 20 %, hkrati pa so izdali 50 % več izrednih dovoljenj za njihovo uporabo. Novih registracij a.s. praktično ni več, saj so pogoji postali prej ovira kot resna presoja zdravja ljudi, kar velja tudi za merila, sprejeta 10. 11. 2018. Vendar to očitno podpirajo tudi evropski politiki in sledijo zahtevam »javnosti« (kateremu delu ni čisto jasno, saj smo javnost tudi kmetje in še nekateri drugi, a nas ne poslušajo), saj bomo na račun tega lahko še ob nadaljnjih 160 a.s. Za primer lahko navedemo fuzarioze na žitih, ki povzročajo mikotoksine (nevarni za zdravje ljudi). S prepovedjo a. s., ki zavirajo te bolezni, sicer ostane še nekaj sredstev, ki pa ne delujejo samostojno, ampak v kombinaciji s triazoli. Za zatiranje plesni v žitih bo ostalo žveplo. Pri registraciji a.s. za insekticide pa je pomemben tudi vpliv na čebele. V največji nevarnosti je seveda pridelava oljne ogrščice in še bi lahko naštevali.
Da končamo – Frasova je zastavila vprašanje: Kam plujemo? Nazaj k …? Seveda, kmetov je le 2 % in tem uspe nahraniti 7 milijard prebivalcev, saj so pridelavo dvignili za 250 %.
Kako je s predpisi urejeno področje fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem, je predstavila Milena Koprivnikar iz MKGP, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo. Zadeva ni enostavna in uporaba takih sredstev bo vse bolj in bolj omejena. Vendar pa imamo po drugi strani internet in prek njega lahko iz celotnega območja EU naročamo pripravke, ki jih pri nas ni mogoče dobiti. Imamo pa tudi popolnoma neurejeno področje sredstev za krepitev rastlin – sivo področje. Dejstvo je, da je mogoče neznanje ljudi s takšnimi sivimi lisami izkoriščati in ga bo treba urediti tudi v nacionalni zakonodaji.
Varstvo rastlin v ekološkem kmetijstvu
Zadnje predavanje sta pripravila mag. Iris Škerbot in Igor Škerbota iz KGZS Celje na temo Izzivi varstva rastlin v ekološki pridelavi. Poslušali smo lahko, s kakšnimi težavami se srečujejo ekološki pridelovalci, saj tudi njim vse bolj in bolj ožijo izbor a.s. Uporaba doma pripravljenih zeliščnih prevrelk za varstvo pred boleznimi in škodljivci pa je vprašljiva, saj niti ne vemo, koliko neke aktivne snovi vsebujejo in če niso uporabljene preventivno, nismo naredili nič. Imamo še plevele, tudi trajne. Zatiranje z okopalniki je le redko, saj so površine v Sloveniji premajhne, da bi bil strošek upravičen, ročno zatiranje s plamenom in podobnimi orodji pa vzame izredno veliko časa. Zato imamo vse več ekoloških kmetij zapleveljenih tudi s trajnimi pleveli, ker kmetovalcem zmanjka časa za vsa potrebna dela. Pleveli pa lahko močno zmanjšajo pridelek.
Iris Škerbot je naštela tudi škodljivce, ki v času uporabe insekticidov niso bili nevarni, danes pa zaradi podnebnih sprememb in bolj blagega varstva povzročajo nove škode. Naravni sovražniki – seveda so, ampak spet je potrebno veliko znanja! Vnos tujih plenilcev pa lahko nekoč postane bumerang. Varstvo s privabilnimi posevki? Kateri kmet bo pristal na to, ko pa mu vsak meter odbijajo od subvencij? Nadzorovanje, rumene plošče, feromonske vabe, množične ulove z beganjem samcev pa uporabljajo bolj ali manj uspešno in še premalo.
Nedvomno pa je strokovnjakom za varstvo rastlin najtežje v letih, kot je bilo 2019 pri ekoloških vinogradnikih, kjer zaradi obilja padavin trte ni bilo mogoče obvarovati pred boleznimi. Kot je na koncu povedala Iris Škerbot, velja tako pri konvencionalnem, integriranem in ekološkem kmetovanju poskrbeti za preventivo. Ko neka bolezen že izbruhne, je prepozno. Potrošnik pa zagotovo ne bo segel po pridelku, objedenem od škodljivcev ali pikastem in nagnitem od bolezni.