Inovativnost mladih na kmetijah
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine že šesto leto izbira in podeljuje naziv inovativnega mladega kmeta/kmetice (IMK). Izbor je zahteven tudi zato, ker se neradi izpostavljajo v javnosti, tako da šele ko obiščete njihove kmetije lahko ugotovite, kako polni so idej, inovativni in kako vsak najde svoj pristop k optimizaciji dela na kmetiji. Njihove zamisli so praktične in uporabne in to je dovolj tehten razlog, da jim na ta način damo priznanje za njihov trud in istočasno širimo prepoznavnost kmetijstva, gozdarstva in ribištva.
Kaj je IMK in kako poteka
Izbor je osrednja nacionalna prireditev, na kateri podelimo naslov kandidatki ali kandidatu, ki kmetije in v okviru svoje dejavnosti razvija nove pristope. Komisija v sestavi Marjana Golavška, Roka Sedminka, Timoteja Čadeža, Januša Juharta in Andreje Krt Stopar je najboljšega izbrala na podlagi združene strokovne ocene in ogleda kandidatovih kmetijskih gospodarstev ter izvedenih inovacij. Vrednotile so nove ideje, pomembne za nadaljnji razvoj na področju kandidatove dejavnosti, uvajanje novih metod dela in njihovi učinki na gospodarstvo. Ključna merila ocenjevanja so inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka ter tržna usmerjenost kmetije. Poleg navedenega pa so ocenili še vpliv inovacije na povečanje prihodkov ali zmanjšanje stroškov, specializacijo in posodabljanje kmetijske pridelave in predelave, povečanje kakovosti kmetijskih proizvodov, izboljšanje pogojev dela, višja dobrobit živali, izboljšanje proizvodne zmogljivosti kmetijskega zemljišča, zmanjšanje onesnaženja, ki ga povzroča kmetijska pridelava, in povečanje gospodarske vitalnosti kmetijskega gospodarstva.
Kandidati za leto 2012
Primož Smrkolj, Trojane 14, Trojane – Inovativnost je v prilagoditvi kmetovanja in gozdarjenja s ciljem večjega ekonomskega učinka. Vzpostavili so pašno – kosni sistem in ekološko rejo krav dojilj, kar bistveno zmanjša stroške doma pridelane krme. Poleg paše živalim pripravljajo tudi travno silažo (stolpni silos) in mrvo. Ugotovili so, da ima na kmetiji govedo pasme šarole boljši izkoristek paše oziroma trave, da je nezahtevna in da so klavne lastnosti telet boljše od lisaste ali rjave pasme. Za razmnoževanje so odbrali, za lastne potrebe, svojega plemenskega bika. Kombinacija znanja in potreb je opazna v inovativnem pristopu k zmanjševanju stroškov na kmetijskem gospodarstvu kakor tudi manjše onesnaževanje okolja (ni odpadnega materiala od baliranja krme ter pogonskega goriva). Prihranki in obseg dela tako omogočata dve polni delovni mesti in možnost preživetja petčlanski družini.
Klemen Logar, Suha pri Predosljah 9, Kranj – Inovativnost se nanaša na izdelavo strojnih priključkov za sadjarstvo. Tako je izdelal dvovrstni priključek za sajenje sadnega drevja, ki je novost na trgu. Nov priključek omogoča sajenje sadik v dve vrsti hkrati in pri tem sam določa medvrstno razdaljo. Učinkovitost sajenja se v istem času podvoji in je v eni uri možno posaditi 700 do 800 sadik. Priključek sam odpre in zapre brazdo, medvrstna razdalja sajenja in razdalja sajenja v vrsti se lahko poljubno nastavljata. Tako se poveča hitrost in natančnost sajenja in zmanjša potreba po delovni sili, kar bistveno vpliva na ekonomičnost in učinkovitost dela. Inovativnost je dokazal tudi z izdelavo armature za dvovrstno škropljenje s herbicidi. Armaturo za šobe je preuredil tako, da so nosilci šob nameščeni na sprednjem delu traktorja, medtem ko je sod na zadnjem delu traktorja. S tem je omogočen pregled nad škropljenjem. Ker so šobe nameščene pri tleh (dvostransko na vsako stran po dve šobi pravokotno na podlago z asimetričnim brizgom), se škropljenje ne dotika dreves oziroma listov in zato je višja učinkovitost škropljenja, zmanjša se poraba herbicidov in poveča hitrost obdelave.
Roman Piškur, Čužnja vas 26, Trebelno – Inovativnost na področju obrezovanja parkljev. Izdelal je mobilno obrezovalno mizo, in sicer tako, da je priredil elemente za privez in dvig živali iz nošene mize na kamion. Roman pove, da je to edina mobilna enota v Sloveniji, zato z njo opravlja delo po vsej Sloveniji. Celotno konstrukcijo obrezovalne mize in podvozja je sam izdelal. Pridobljena homologacija potrjuje, da obrezovalna miza ustreza vsem predpisom in standardom.
Tomaž Imperl, Florjan 217, Šoštanj – Inovativnost preživetja in razvoja na kmetiji, veliki en hektar. »Bistvo uspeha na mali kmetiji je to, da tisto, kar delaš, delaš s srcem.« In s srcem sta pri pridelavi okrasnih rastlin, sadik in zelenjave oba, Tomaž in žena. Tomaž tudi pove, da je že od nekdaj razmišljal o ekonomsko učinkovitem delu na zelo majhni kmetiji, a ga je bilo strah začeti. Z načrtnim svetovanjem kmetijskih svetovalcev in vztrajnostjo je uspel, saj ima ustvarjeni dve delovni mesti, z dejavnostjo pa se preživljajo štiri osebe. Za njihovo delo bi lahko rekli, da združuje novodobni duh življenja: zdrava, doma pridelana hrana, pozitivno in spodbujajoče delovno okolje, družina živi v harmoniji in sozvočju z naravo, ročna obdelava pa jim zagotavlja delo in čisto okolje.
Zmagovalec
Peter Rozman, Škofjeloška c. 37, Kranj – Inovativnost na področju gozdarstva in predelave lesa. Izdelal je povezovalnik drv, ki omogoča lažje in hitrejše razžagovanje drv na različne dolžine. Povezovalnik drv ima tritočkovni sistemski priklop in se ga lahko priklopi na traktor ali viličarja. Povezovalnik z enim polnjenjem omogoča pripravo enega prostorninskega metra drv, spenjanje in nato hidravlično postavitev za potrebe prevoza ali razžaganja. Izdelal je tudi samostojni strojni priključek – traktorski viličar s podpornimi kolesi, tako da se na zahtevnejših terenih lahko varno opravlja delo tudi z manjšimi traktorji. Predela je tudi cepilnik drv, ki mu dodatne izboljšavami olajšajo delo in prihranijo čas. Cepilna miza leži na tlačnih ležajih, kar omogoča poljubno obračanje drv. Cilinder omogoča dve hitrosti cepljenja drv, cepilna črpalka je gnana prek kardanske gredi traktorja. Izvedene zamisli so pomembne za nadaljnji razvoj pomenijo nove metode dela in prinašajo pozitivne ekonomske učinke na kmetijsko gospodarstvo.