Finančne perspektive učinkovite rabe energije
Gradbeni inštitut ZRMK je na sejmu AGRA na okrogli mizi Finančna perspektive učinkovite rabe energije (URE), ki je dala presenetljive zaključke. Razprava je potekala od predstavitve delovanja uspešne občine in mag. Branko Belec, župan občine Križevci je povedal, da je za uspešno delovanje takega projekta v občini potrebna nestrankarska občinska politika, učinkovita uprava in dobro pripravljena strategija razvoja, kjer se nepovratna sredstva pridobivajo na osnovi strategije in ne na osnovi podanih pogojev razpisa. Mag. Miha Tomšič,GI ZRMK, je s primerjavo učinkovite rabe energije pri nas in v EU razložil, da ni bistvenih razlik, ampak da smo na nekaterih področjih celo boljši. Seveda pa negativno izstopamo po zapletenosti administrativnih postopkov. Ob koncu je tudi zastavil vprašanje, zakaj se energetsko pogodbeništvo tako šibko pojavlja pri projektih URE.
Razvojni koncept Slovenije do leta 2020, ki ga je vlada oblikovala v dokumentu Pametne specializacije je predstavil dr. Peter Wostner, iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter navedel stične točke za bodočo finančno perspektivo evropske kohezijske politike. Na koncu je Klaus Dieter Požgan, iz Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti Ljutomer, predstavil izkušnje pri sestavljanju območnega oziroma regionalnega razvojnega programa. Javno je povedal, da ključnih premikov glede na prejšnjo finančno perspektivo ni bilo in da še vedno prevladuje komunalno in ne razvojno razmišljanje.
V nadaljevanju razprave so udeleženci razvijali misli, zakaj razvojna sredstva, ki so bila porabljena v Pomurski regiji, niso bolj zmanjšala razvojnega zaostanka in to kljub vidni višji kakovosti bivanja, ki so jo ti prinesli. Ugotavljali so tudi, zakaj se določeni finančni mehanizmi niso optimalno izkoriščali za razvoj in tudi učinkovitejšo rabo energije. Skupna ugotovitev pa je bila presenetljiva: nepovratnih sredstev je bilo očitno preveč. S tem se je namreč zmanjšala nuja po na primer energetskem pogodbeništvu (upravičenci so enostavno čakali na razpise) medtem ko so bili nekateri prisiljeni iskati druge, trajnejše rešitve.
Dr. Wostner je povedal tudi, da regionalne politike v taki obliki, kot je bila do sedaj, ne bo več in bo temeljila na dovolj veliki kritični masi (samoorganizacija območja, občin … ) in merljivih razvojnih rezultatih. To je opredeljeno tako v razvojnem dokumentu pametne specializacije, kot tudi v predlogu operativnega programa za naslednjo finančno perspektivo 2014 – 2020.