Divji prašič resno ogroža kmetijsko proizvodnjo
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da divji prašiči kmetom povzročajo zelo veliko škodo. V Sloveniji se je populacija divjih prašičev v zadnjih štiridesetih letih povečala kar za dvajsetkrat zaradi sprememb v življenjskem okolju, izboljšanju življenjskih in prehranskih razmer ter napačnega upravljanja s to divjadjo.
V letu 2010 je bilo za odškodnine po divjem prašiču na lovnih površinah izplačanih več kot 256.000 evrov kar predstavlja več kot 70 odstotkov vseh izplačanih odškodnin. Skoraj polovica odškodnin se je bila izplačanih na Primorsko. Velike škode pa so ugotovljene tudi na Kočevskem, v Beli krajini, na Bizeljskem, Goričkem, Kozjanskem, Ljubljanskem barju in Pohorju. Letošnja škoda bo po vsej verjetnosti presegla lansko in se bo verjetno približala višini škode iz leta 2008, ko je dosegla skoraj 500.000 evrov. Odškodnina očitno ne pomeni veliko, saj kmetje po ponavljajočih se škodah, ki jo povzročijo divji prašiči, na takih zemljiščih opuščajo kmetovanje. Predstavniki zbornice zdaj pričakujejo, da bo kmetijsko ministrstvo sprejelo načrte upravljanja z divjadjo. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki te načrte izdeluje, Območno združenje upravljavcev lovišč, ki skupaj z ZGS razporeja ukrepe, lovske družine, ki izvajajo načrtovane ukrepe, ter kmete, ki morajo prijavljati vso škodo pa naj postanejo bolj aktivni pri sprejemanju načrtov. Sledenj je velikega pomena, saj letos sprejemajo območni gozdnogospodarski načrti za obdobje 2011-2020, katerega sestavni del so tudi dolgoročni načrti za upravljanje z divjadjo. KGZS se bo aktivno vključila v postopek sprejemanja območnih gozdnogospodarskih načrtov, še posebej pa bo vzela pod drobnogled usmeritve, ki se nanašajo na upravljanje z divjim prašičem in zmanjševanjem škod po njem.