Davki – Vlada spet ne upošteva priporočil KGZS
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) od zakonodajalca pričakuje, da se kmetijska in gozdna zemljišča že v fazi vrednotenja nepremičnin ter nadalje v postopku priprave davka na nepremičnine obravnava kot posebna proizvodna sredstva. Kmetijstvo namreč ni zgolj gospodarska dejavnost, ki stremi k čim večjim dobičkom. Kmetijska zemljišča imajo poseben pomen zaradi pridelave hrane, saj kmetijska dejavnost ohranja rodovitnost tal in omogoča preskrbo države s hrano. Obenem je treba kmetijska zemljišča še posebej ščititi zaradi potreb varovanja okolja – kmetijstvo varuje okolje pred onesnaženjem in zaraščanjem. Varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč posredno vzdržuje in ohranja kulturno krajino, tradicionalne značilnosti, etnografske posebnosti ter spodbuja nacionalno identiteto.
KGZS je lani, ko je potekala javna razprava o predpisu za množično vrednotenje nepremičnin pripravila svoje predloge in pripombe na osnutek novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1). Zbornica je nasprotovala modelu vrednotenja, ki bi nerealno ocenil vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč.
Z metodo primerljivih prodaj, na podlagi katerega naj bi se oblikoval model vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč, se zajame med drugim špekulativne nakupe kmetijskih in gozdnih površin (nakup zemljišča, ki ne bo namenjeno kmetovanju ali opravljanju gozdarske dejavnosti), zato so na KGZS Geodetski upravi RS predlagali uporabo dohodkovne metode za množično določitev vrednosti. V uradnih evidencah so na voljo podatki o površini, nagibu, nadmorski višini in boniteti zemljišč, o rastiščnem koeficientu, spravilni razdalji v gozdu ter drugi podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče s slednjo metodo množično določiti vrednost kmetijskih in gozdnih nepremičnin.
KGZS je predlagala, da se kmetijska in gozdna zemljišča, četudi so po namenski rabi stavbna, vse dokler se na njih opravlja kmetijska ali gozdarska dejavnost, vrednoti z modelom za kmetijska ali gozdna zemljišča.
Kljub argumentom, da se v primeru obdavčitve nepremičnin sprememba namenske rabe (in s tem povezana morebitna višja vrednost nepremičnine) obdavči ob morebitni transakciji (prodaji, ipd.) z davkom na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča ter obdavčitvijo dobička iz kapitala ali davka od dobička pri prodaji nepremičnin, predloga zbornice vlada ni upoštevala.
Sicer pa zbornica pozdravlja rešitev, ki jo predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin predvideva za evidentiranje dejanske rabe zemljišč pod cestami in železnico. S predlagano rešitvijo se bo vrednost neodmerjene ceste ali železnice izločila iz vrednosti kmetijske ali gozdne parcele, zato lastnik zemljišča pod javno infrastrukturo ne bo trpel načrtovanega davka na nepremičnine za površino javne infrastrukture.