Biotehniški poklici – zanesljiva pot v prihodnost!
Na novinarski konferenci Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Konzorcija biotehniških šol so sodelovali predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič, vodja Konzorcija biotehniških šol Tone Hrovat, predsednik strokovnega odbora za šolstvo, svetovanje, raziskave in razvoj na KGZS Peter Pribožič in mladi kmet Aleš Kirbiš.
»Podpiramo vse oblike pridobivanja znanja«, je uvodoma dejal Cvetko Zupančič, saj je to ključni dejavnik razvoja kmetijstva izobraževanje. »Poklic kmeta ni več to, kar je bil in razmere v kmetijstvu na nek način odločajo o vpisu v srednje kmetijske šole,« pravi predsednik KGZS, kot tudi, da podpirajo izobraževanje v kmetijstvu, pa naj si bo v okviru rednega šolanja ali kasneje. V KGZS veliko delajo na področju verificiranja znanja, predvsem v okviru usposabljanj preko Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), ki pripomore, da so kmetje res specializirani v tistem, kar delajo,« je še dodal Zupančič.
Visoke tehnologije globalno, hrana lokalno
Konzorcij biotehniških šol, katerega ustanovna partnerja sta Center RS za poklicno izobraževanje in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, je namenjen dolgoročnemu sodelovanju na izobraževalnem, strokovnem in razvojnem področju. Rezultati sodelovanja so bili po mnenju vodje Konzorcija biotehniških šol Toneta Hrovata v zadnjih letih dobri. »V biotehniških šolah smo dosegli višjo kakovost posameznih programov, zato so naše biotehniške šole zagotovo pravo ‘orodje’, da se bo dobro obdelovalo našo zemljo, in da bo pridelana hrana visoke kakovosti, ki bo cenjena v kuhinji in v turizmu. Ugotavljamo, da je na uspešnih kmetijah praviloma vsaj en član družine s kmetijsko izobrazbo. Za razliko od računalništva, elektronike, strojništva, kjer je vse bolj v ospredju globalno, pa javnost pri hrani vse bolj išče in zahteva lokalno. Zato je znanje, ki ga mladi pridobijo na biotehniških šolah temelj za pridobivanje praktičnih znanj, tako da lahko zelo samostojno in samozavestno sprejemajo odločitve pri svojem delu,« je strnil misli Hrovat.
Noben sošolec ni brez zaposlitve
Mladi kmet Aleš Kirbiš iz Šikol pri Cirkovcah je končal Srednjo biotehniško šolo v Mariboru in nadaljeval študij zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. »Šel sem skozi izobraževanje v kmetijstvu in dobil širino. Znanje nadgrajujem kot mladi prevzemnik na kmetiji, ki se ukvarja s prirejo mleka in pitanjem govedi. Moja izkušnja je, da smo tisti, ki smo prišli z biotehniških šol, v večjem deležu dokončali študij kot tisti, ki so prišli z gimnazij. In kar je najpomembnejše: nobeden izmed teh ni imel težav z zaposlitvijo, bodisi na lastni kmetiji ali drugje,« pove Kirbiš.
Ceniti moramo poklice v kmetijstvu
Predsednik strokovnega odbora za šolstvo, svetovanje, raziskave in razvoj na KGZS Peter Pribožič je izpostavil pomembnost vpisa otrok s kmetij v biotehniške šole, posebej tistih, ki imajo namen kmetovati in biti mladi prevzemniki. »Ceniti moramo poklice v kmetijstvu. Kdo jih bo, če ne kmetje in tisti, ki delamo v kmetijstvu? Kmetje se morajo kritično odzivati na stanje v kmetijstvu in na kmetijsko politiko, vendar morajo znati tudi pozitivno govoriti o svojem poklicu. Temelj za to pa je dobra izobrazba s praktičnimi znanji, ki jih je moč pridobiti na biotehniških šolah, za kakovost izvedbe pa morata kmetijsko in šolsko ministrstvo zagotoviti sredstva za delovanje,« je zaključil Pribožič.