Agra – 50 let skupne kmetijske politike EU
»Slovensko kmetijstvo prilagodljivo, a premalo razvojno naravnano in zdaj, ko je Slovenija dosegla svoje kmetijske predpristopne cilje, na vrsti je kakovostni preskok« – je bila tema okrogle mize, ki jo je vodila novinarka Kmečkega glasa Darja Zemljič. Od lanske jeseni potekajo, pod okriljem Evropske komisije in Daciana Cioloşa, evropskega sekretarja za kmetijstvo in razvoj podeželja, različne prireditve ob 50. jubileju izvajanja evropske skupne kmetijske politike (SKP),ki je dobila formalni in finančni okvir za uresničevanje z ustanovitvijo izravnalnega in jamstvenega sklada FEOGA leta 1962.
Temeljni dokument, ki je njen nastanek sploh omogočil, je Rimska pogodba iz leta 1957 in jo je sprva podpisalo šest evropskih držav. Osnovni cilji – večja pridelava hrane in razvoj kmetijstva, zagotavljanje primerne življenjske in dohodkovne ravni prebivalstvu na podeželju ter dovolj hrane po dostopni ceni mestnemu prebivalstvu – ostajajo vodilo nadaljnje SKP v obdobju 2014-2020. Z okroglo mizo so ta jubilej obeležili tudi na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, na kateri so bili sogovorniki dr. Martina Bavec, direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, prof. dr Emil Erjavec, prodekan Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti, Goran Šoster, koordinator evropske nevladne mreže za razvoj podeželja Prepare, in Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice. Osrednja nit pogovora je bila: vpliv vključitve v evropsko kmetijsko politiko na slovensko kmetijstvo in katere so glavne naloge v prihodnjem sedemletnem obdobju izvajanja reformirane SKP.
Cilji pristopa so doseženi
Dr. Emil Erjavec, kot eden od slovenskih pogajalcev za kmetijstvo ob vstopu Slovenije v EU, je ocenil, da so bili temeljni cilji pristopnega procesa doseženi – dohodki v kmetijstvu se niso znižali, žal se tudi niso povečali. To vodilo zadnjih deset let pa je vplivalo tudi na posodobitveni ciklus slovenskega kmetijstva, ki evropska sredstva uspešno izkorišča prek razpisov, vendar le del kmetijstva. Iz več kot dveh milijard evrov naložb v zadnjih sedmih letih v kmetijstvo smo kljub vsemu pridobili premalo in vsak naložen evro bi lahko prinesel precej več, če bi že na začetku razmišljali bolj razvojno. V naslednjem obdobju nas čaka kakovostni miselni preskok iz zdaj preveč pragmatične kmetijske politike in če tega ne bomo znali storiti, nam tudi vse evropske milijarde ne bodo pomagale. »Slovenski kmetje so se preveč prilagodili pridobivanju neposrednih plačil, ki predstavljajo velik del dohodka kmetijstva in premalo razmišljajo o novih tehnologijah, « je opomnil dr. Erjavec. V nadaljevanju pa je nizko prehransko varnost označil kot mit, saj se slovenska pridelava po vstopu , razen v prašičereji, ni bistveno znižala, resno pa se bomo lotili prehranske varnosti šele, ko bomo bolje izkoriščali naravne vire in znanje, kar je mogoče le z razvojnimi projekti.
Trikratno povečanje sredstev za kmetijstvo
»Slovenija je drugačna od drugih članic EU,« opravi dr. Martina Bavec, ki imajo največji vpliv na oblikovanje kmetijske politike. Ta je zaradi tega tudi prilagojena njihovim interesom. Slovenija si želi podobno kot manjše članice, ki so se EU pridružile kasneje, izboriti svoj del pogače, tako da za naslednje obdobje ne bi bila bistveno nižja ko v obdobju 2007- 2013. V naši državi je tako, da se je delež sredstev za kmetijstvo po o vstopu v EU v primerjavi s tistimi v slovenskem proračunu v letu 2000 praktično potrojil, kar je bistvena razlika med preteklostjo, kljub kritikam na račun vstopa EU. Sloveniji je z ukrepi prvega stebra uspela umiriti razmere v kmetijstvu. Z ukrepi iz programa razvoja podeželja in okoljskimi ukrepi pa je dobilo dodatna sredstva približno 40 tisoč kmetij, ki delajo po višjih okoljskih standardih. Vendar pa niti kmetje, niti porabniki te dodane vrednosti na trgu niso uspeli prepoznati. Za naslednje programsko obdobje je dr. Bavčeva prepričana, da ima slovensko kmetijstvo veliko priložnost v trženju pridelkov skupaj z okoljskimi ukrepi, kot tudi ukrepi shem višjih kakovosti in za razvoj turizma. Ekološki kmetje so najbolj zadovoljni del slovenskih kmetov in po vstopu v EU zaslužijo več. Zato je nezaslišano, da v Sloveniji še vedno ni mogoče kupiti ekološkega prašičjega mesa in drugih ekološki pridelkov, ki bi jih pridelali slovenski kmetje.
Kmetje so prilagodljivi in najdejo svojo pot
Predsednik KGZS,Cveto Zupančič pa je spomnil, da kmetje niso bili najbolj navdušeni za vstop v EU, vendar so naredili primerjave izhodišča za dolgoročni obstoj svojih kmetij in tako bodo tudi v prihodnjem obdobju. Kmetovanje je namreč še vedno družinska zadeva, politika pa je tista, ki mora pripraviti pogoje za delovanje. Predvsem je treba spodbujati mlade in zato je razočaran, ker so ohranili v naslednjem obdobju le podporo mladim gospodarjem ukinili pa ukrep zgodnje upokojevanje kmetov. Ta dva ukrepa sta namreč medsebojno povezana. Dodal je še, da so kmetje zelo prilagodljivi in se usmerijo tja, kjer vidijo prihodnost in za mlade je zelo pomembno, da vidijo tudi priložnost ustvarjati dohodka.
Novosti z zamikom
Koordinator evropske nevladne mreže za razvoj podeželja Prepare Goran Šoster je na okrogli mizi predstavil moč teh organizacij v Bruslju. Tam je njihova moč precej večja, ker sta politična kultura in demokracija v zahodnih državah bistveno bolj razvita. V EU pa je dal nov poudarek pri vključevanju organizacij civilne družbe pri oblikovanju nove kmetijske politike prav sedanji komisar za kmetijstvo Dacina Cioloş. Širša družba ima običajno drugačen pogled na kmetijstvo kot sami kmetje, v Slovenijo pa prihajajo takšne zamisli razvoja na tem področju z določenim časovnim zamikom.