AGRA 2011 – Boljše delovanje žitne verige
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je pripravila okroglo mizo z naslovom »Prva žetev po dogovoru o boljšem delovanju žitne verige.« Prav Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je namreč konec lanskega leta na pobudo kmetijskega ministra Dejana Židana usklajevala dogovarjanje in končni podpis dogovora, ki so ga podpisali podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, predsednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in predsednik sekcije mlinarstva in pekarstva pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij Anton Balažič. Kmetijski minister Dejan Židan je uvodoma dejal, da smo v trenutnih razmerah na področju prehrane vedno bolj odvisni sami od sebe, in da je zato povečanje samooskrbe s hrano nuja in obveza države. Če lahko Švica dosega 80 do 85 odstotkov samooskrbe s krušnimi žiti, jo lahko tudi mi povečamo s sedanjih nekaj čez 50 odstotkov, je prepričan minister. Del prizadevanj za povečanje samooskrbe je tudi dogovor o boljšem sodelovanju in je že dal preve sadove ob letošnji žetvi. Letos je tako v silosih domačih mlinarjev in pekov končalo med 40 in 45.000 ton slovenske pšenice, kar je dvainpolkrat toliko kot lani. Zaradi uspešnega dogovora in posledično uspešne letošnje žetve in odkupa je minister prepričan, da bodo kmetje letos s krušnimi žiti zasejali precej več polj, da bo sortni izbor ožji in primernejši za naše razmere in da bodo kmetje uporabili boljše in učinkovitejše agrotehnične ukrepe. »Razmeroma hitro lahko dosežemo 70-odstotno samooskrbo, z ne veliko težav pa tudi 90-odstotno,« je dejal.
Antonu Balažiču pa pravi, da je pomembno to, da dogovor ni politične, ampak ekonomske narave. »Ekonomija nas je prisilila, da se pogovarjamo resno in konstruktivno ter postavili trden ekonomski temelj, podoben avstrijskemu,« je dejal Balažic in dodal, da bomo vsi pridobili, če se bo povečal slovenske pšenice v domači predelavi. Prva naloga zvišati kakovost slovenske pšenice in dodelati model določanja odkupnih cen, ki pa moral upoštevati evropska in svetovna borzna gibanja.
Ciril Smrkolj pa je izrazil upanje, da bo ta uspešen dogovor postal zgled za iskanje dogovorov in povezav tudi v drugih kmetijskih panogah. Peter Vrisk pa je pohvalil vse sodelujoče v pogajanjih in oblikovanje dogovora, saj so uspeli preseči ustaljeno razdelitev na dva bregova pridelovalcev in predelovalcev pšenice.