Zasebni inštitut za prehrano živali
Nadaljevanje strokovnega popotovanja na Nizozemsko z Agrosaatom je bilo namenjeno ogledu inštituta za prehrano živali Schothorst, ki pa ga nismo smeli obiskati, ker so tam ravno pred našim obiskom ugotovili prisotnost salmonele. Tako so nam predavanje pripravili kar v neposredni bližini Amsterdama. Schothorst je neodvisni zasebni inštitut za raziskave in svetovanje o prehrani živali – prašičev in perutnine prašičev. S strankami sodelujejo pri sestavljanju krmnih obrokov in analizirajo krmo ter krmne dodate, hkrati pa večajo tudi znanje svojih strank, ki ga nato lahko s pridom uporabijo za povečanje ekonomike. Pri uvajanju novosti v krmne obroke in stalni želji po povečevanju prireje pa skrbno pazijo, da ostajajo družbeno sprejemljivi. Cilj je namreč, da so živali zdrave in dolgožive ter nimajo negativnega vpliva na okolje. Sedež inštituta je dobrih 50 kilometrov oddaljen od Amsterdama, v Lelystadu. Mesto je zanimivo zato, ker leži tik ob morju, pet metrov pod morsko gladino. Zaradi vpliva morja imajo dokaj ugodne podnebne razmere za rast rastlin. Prav na tem območju je pri izsuševanju morja nastal mednarodno znan naravni park Oostvaardersplassen.
Delo inštituta je zanimivo in iskano, ker veliko poskusov izvajajo neposredno na živalih, nadgrajujejo pa jih z laboratorijskimi poskusi. Zaradi edinstvene kombinacije strokovnega znanja na področju fiziologije, kakovosti prebavne krme, zagotavljanja kakovosti, sistemov za ocenjevanje krme in poznavanja prehranskih zahtev visoko proizvodnih živali, njihove stranke niso samo rejci živali, ampak tudi podjetja, ki se ukvarjajo s krmo in krmnimi dodatki in to z vsega sveta. Inštitut je namreč velika kmetija. V lasti imajo 80 hektarjev zemlje (50 hektarjev je travnikov, 30 hektarjev pa je travnikov). Redijo več kot 220 krav, pa tudi večje število prašičev in piščancev ter neposredno merijo učinke različnih obrokov, kot tudi krmno vrednost in izkoristek hranil.
Pomembna je dolgoživost
Srečanje z Bartom Tesom, predstavnikom tega inštituta, je bila za rejce prijetna izkušnja, saj praktično ni bilo vprašanja s področja prehrane goveda za prirejo mleka, mesa in njenega vpliva na zdravje, na katerega ne bi znal odgovoriti. Poglavitna težava, s katero se srečujejo njihove stranke – rejci, so mlečne kvote. Po letu 2015 pa se bodo morali osredotočiti predvsem na čim manjši vnos dušika in fosforja v tla.
Temeljna težava, s katero se srečujejo rejci po vsem svetu, je količina namolzenega mleka na kravo v laktaciji oziroma število laktacij. Na kratko to pomeni dolgoživost, ki je problem tudi v Sloveniji. Na Nizozemskem je največja prireja mleka v prvih štirih laktacijah, potem pa so živali izčrpane in izločene. Rejci želijo, da bi imele krave vsaj šest do sedem laktacij s povprečno prirejo 10.000 litrov mleka. Poglavitna ugotovitev je, da življenjsko dobo krave lahko podaljšajo, če v prvi laktaciji poskrbijo, da ne dosega največje prireje, pač pa le 85-odstotno, ki jo nato postopno povečujejo.
Prav tako na inštitutu Schothorst delajo poskuse za francosko semenarsko podjetje Limagrain, za katerega preverjajo kakovost koruzne silaže in njen vpliv na prirejo. Leta 2011 so tak poskus opravljali na 45 kravah, ki so jih razdelili v tri skupine po15 živali ter jih krmili z različnimi obroki koruzne silaže. Prve tri tedne so vse krave krmili z enakim obrokom, nato pa so jim šest tednov krmili različne obroke glede na koruzni hibrid (LG 30.211 in LG 30.218 ter za primerjavo standard). V vse obroke so dajali travno silažo, krmo z beljakovinsko komponento in koncentrati. Ker imajo krave vgrajene stome (to je naprava, preko katere imajo neposreden dostop v vamp krav), lahko jemljejo vzorce in ugotavljajo prebavljivost krme neposredno iz vampa. Pri preučevanju skupin so ugotovili, da je mogoče z izbiro bolj prebavljivih hibridov koruze vplivati na večjo prirejo mleka, saj hibridi z veliko količino zrnja in večjo prebavljivostjo vlaknin bolje oskrbijo živali z energijo. Pri ocenjevanju hibridov LGAN so ugotovili povečano prirejo mleka za 0,3 do 0,6 litra dnevno po kravi.
Le 24 odstotkov hlevov na izpust
Spoznali pa smo tudi Josa Groota Koerkampa, vodjo komerciale in prodaje semen krmnih rastlin v Limagrainovi izpostavi na Nizozemskem. Za potrebe svojega dela je zelo dobro seznanjen s kmetijstvom in nam je v krajšem predavanju predstavil nekaj podatkov. Osrednje mesto imata pridelava zelenjave in rezanega cvetja. Na tem področju v svetovnem merilu zasedajo tretje mesto po izvozu kmetijskih pridelkov, torej takoj za Združenimi državami Amerike in Francijo. Pri izvozu čebulnic in okrasnih rastlin imajo kar dve tretjini svetovnega trga. Pri pridelkih pa s paradižnikom dosegajo četrtino svetovne prodaje, sledita pa še prodaja kumar in paprik. Danes redijo približno 1,5 milijona krav molznic s povprečno prirejo 8.000 kilogramov mleka po kravi . Skoraj 12 odstotkov kmetij ima že vgrajene robote za molžo, v bližnji prihodnosti pa naj bi jih imelo 20 odstotkov kmetij. Večina prireje je v hlevih in le 24 odstotkov kmetij imajo rejo krav na izpust. Krmo za govedo pridelujejo na 250.000 hektarjih polj, pretežno koruzo, imajo pa še en milijon hektarjev travnikov. Nizozemska že nekaj let presega dodeljeno kvoto namolzenega mleka, zato se kmetje veselijo odprave kvotnega sistema. Takrat bodo lahko imeli še več krav in priredili še več mleka.
Tudi v tako razviti državi, kot je Nizozemska pa se podoba kmetijstva močno spreminja, s tem pa tudi okolja. Leta 1990 so govedo redili na 45.000 kmetijah, zdaj pa le na okoli 20.000. Vendar zaradi tega ne opuščajo kmetijske zemlje, pač pa se povečujejo velike kmetije, ki zemljo prevzemajo v obdelavo od tistih, ki so prenehali. Upadanje števila kmetij pa se še naprej nadaljuje, saj v tem obdobju vsak dan preneha s kmetovanjem kar šest kmetij. Leta 2015 naj bi tako imeli 14.000 kmetij, leta 2020 pa naj bi jih bilo le še 10.000 in vsaka od teh bo imela več kot sto krav. Pri uvajanju svojega prodajnega programa hibrida LGAN so zelo uspešni in sodelujejo tudi s sosednjo Nemčijo. Na Nizozemskem skoraj 60 odstotkov kmetij, ki redijo govedo, uporablja Limagrainove koruzne hibride , tako da imajo 10-odstotni tržni delež.