Srečanje mreže kmetijskih novinarjev EU
Na povabilo Direktorata za kmetijstvo in podeželje, pri Evropski komisiji, smo se udeležili letnega srečanja mreže kmetijskih novinarjev držav članic Evropske unije. Okviru dogodka so za novinarje pripravili okroglo mizo o stališčih posameznih organizacij o reformi skupne kmetijske politike (SKP), kot tudi srečanje in skoraj dvourni razgovor s komisarjem za kmetijstvo Dacianom Cioloşom ter razglasitve najboljših promocijskih projektov, ki so bili sofinancirani s strani evropskega proračuna.
Okroglo mizo o stališčih različnih nevladnih organizacij do predlagane reforme SKP je moderiral Damien O’Reilly, novinar RTE iz Irske. Gostje so bili Pekka Pesonen, podpredsednik COPA COGECA, Tony Long, direktor WWF European Policy Office, Joris Baecke predsednik CEJA in Aurélie Trouvé, profesorica iz AgroSup Dijon – CESAER.
Vzpostaviti mehanizme za prenos na mlade
Tako smo lahko v živo poslušali popolnoma nasprotna mnenja o reformi, za katero lahko rečemo, da jo mladi, kot je dejal Joris Baecke v delu po večji ozelenitvi SKP podpirajo. Baecke, ki prihaja iz kmetije na Nizozemskem, pa je vendarle opozoril, da ima reforma tudi precej neskladnosti, ko na eni strani zahteva višjo konkurenčnost po drugi strani pa jo s pravili tudi omejuje in ne vzpostavi mehanizmov za hitrejši prenos kmetij na mlado generacijo. Posebno težki (beri dragi) si prenosi kmetij na Nizozemske, kjer morajo otroci odkupiti kmetijo od staršev, podoben sistem pa imajo tudi v Franciji. In ker tudi drugod, kjer se kmetije prenašajo iz roda v rod ni prav veliko mladih gospodarjev, imamo danes le šest odstotkov mlajših od 35 let. Mladi zahtevajo predvsem to, da ukrepi ne bodo zamujali zaradi dolgotrajnih pogajanju o višini proračuna.
Omejujemo sebe in odpiramo trg tretjim državam
Pekka Pesonen pravi, da rabimo reformo, ki bo zagotovila konkurenčno kmetijstvo čimprej, saj je od tega odvisno 40 milijonov ljudi, zaposlenih v tem sektorju. Pri zahtevah za ozelenitev pa je stališče COPA naslednje: »Nagrajeni bodo tisti, ki bodo manj delovni intenzivni, posledično pa bo 14 milijonov evropskih pridelovalcev pridelalo manj hrane.« O zahtevah Evropske komisije po visokih standardih varnosti in zdrave hrane je dejal: »Pri tem stopamo na zelo spolzka tla, saj evropski kmetje imajo omejitve v pridelavi in zato ne morejo pridelovati poceni. To hkrati pomeni, da zanemarjamo trg v tretjih državah in kar je še slabše, odpiramo vrata ceneni hrani v EU.« V svojem izvajanju pa je izrazil tudi bojazen za območja z omejenimi pogoji (OMD), saj ta že nazadujejo. Največja grožnja kmetijstvu pa so tako ali tako trgovci s svojo izjemno močjo. Kmetje bi to lahko presegli, vendar le, če bodo uspeli povezati znotraj in zunaj svojih držav.
Bogatimo trgovce z nepremičninami
Stališče zagovornikov ozelenitve SKP je predstavil Tony Long: »Mi podpiramo SKP, vendar pa je potrebno postaviti trden okvir za vlaganja v kmetijstvo. Dejstvo, da se še naprej trdno oklepate 1. stebra, namesto da bi svojo priložnost iskali v drugem stebru, nas navdaja s strahom.« V nadaljevanju je izpostavil predvsem problem izplačevanja neposrednih plačil, ki namesto da bi šla v razvoj kmetijstva, gredo v zemljišča oziroma se kmetijskim zemljiščem, na katera so vezana neposredna plačila, na ta način zvišuje ceno. »Namesto da bi iz tega denarja podpirali kmetovalce, dajemo zaslužek trgovcem z nepremičninami,« je dejal Long še, da je reforma SKP zgrešena tako v ekonomskih kot eko ciljih, saj kmetijstvo ne more biti le »biznis«. Končal pa je s stavkom: »Pridelovati v EU poceni hrano ni možno!«
Evropski komisar Dacian Ciloş, ki je nedavno končal potovanje po članicah EU, pravi, da je bila to izjemna izkušnja, ki mu je pogled na reformo razširilo in ga potrdilo o pravilni smeri. O sami reformi pa pravi, da to ni njegova reforma, ampak je reforma vseh članic, ki je pomembna predvsem za kmetovalce. Zaradi velike različnosti v dejavnosti po različnih državah pa mora biti nova politika tudi fleksibilna, ukrepi pa enostavni in uporabni. Moramo še naprej obdržati oba stebra plačil za kmetijstvo. »Upam, da bo finančni okvir sprejet februarja, ker to pomeni, da ga bomo lahko implementirali že junija in pripravili dokumentacijo do konca 2013, da bi lahko pravočasno, izplačali ukrepe tudi v letu 2014, in da bodo prava plačila po novih pravilih izplačana leta 2015.«