Škupanje slame za pokrivanje streh
Nekoč so na kmetih pri vsaki hiši vsako leto pripravili ali kot temu rečemo v Beli Krajini – škupali vsaj nekaj ržene slame. Za popravilo slamnatih streh je bilo treba vedno imeti rezerven škopnik, če pa se je družina odločila zamenjati kritino ali narediti nov objekt so morali pripraviti večje količine prečesane, prebrane in zložene slame. Škupanja pa pomeni, da iz snopov odstranijo vse smeti in slamnata stebelca, ki niso primerna za pokrivanje strehe. Poglej fotografije
Pri Nemaniču, na Lokvici, je v soboto, 14. septembra, potekalo že 12. škupanja ržene slame. Prostovoljcev na kmetiji se je kar trlo in vsa orodja so bila ves čas povsem zasedena, tisti ki do njih niso mogli, pa so opravljali druga potrebna dela.
Ne le med likofom – tudi ves čas ko so prijatelji in sorodniki škupali slamo je bilo obilo veselja, saj so se na odru ves čas izmenjevale glasbene skupine, godci in pevci. Marija in Oto sta seveda poskrbela tudi za to, da na likofu ni bil nihče žejen ne lačen. Vsa predelana slama se pri Nemaničevih uporabi za prekrivanje starih in novih objektov. Oti jih je pokril že kar nekaj in to po vsej Sloveniji.
Verjetno eno najpomembnejših del pa je slamnata streha na skednju in vhodnimi vrati v kulturni spomenik Šokčev dvor v Žuničih. Objekt, ki je del informacijskega centra Krajinskega parka Kolpa je po dolgih letih obnove le zamenjal avstrijsko kritino za domač izdelek. Tako zamenjava strehe kot priprava rokodelskega centra in čebelarskega muzeja v njem pa predmet sofinanciranja iz projekta LEADER – LAS DBK “Eko-etno doživetja ob Kolpi”.
Ržena slama za pokrivanje streh torej ni le spomin na stare čase, pač pa aktualna zadeva. Mogoče bi se v tej gospodarski krizi s to dejavnostjo lahko preživljalo tudi več ljudi.