Razstava Dobrot na Ptuju
V prostorih minoritskega samostana spet vabijo dobrote slovenskih kmetij. Poleg omamnega vonja v dvorani, kjer so razstavljeni krušni izdelki, pa je gledano v celoti to prava paša za oči. Že 24. zapored so jo pripravili. Predsednik organizacijskega odbora Dobrot slovenskih kmetij Peter Pribožič je na slavnostnem odprtju povedal, da letos sodeluje 750 kmetij iz Slovenije in zamejstva s kar 1.173 dobrotami v 13 skupinah izdelkov (pinjenec, kislo mleko, jogurt, smetana (kisla, sladka, topljena, pregreta), surovo maslo, sveži sir -skuta iz kislega mleka, sirni namazi brez ali z dodatki iz kislega mleka ali sladke skute ali sirarske skute, sladka skuta (izdelana s citronsko kislino, kisom…), sirarska skuta, laktični sir, kuhani sir – mladi sir, sladki smetanec, kajmak, mehki sir (kot sremski, kriški, belpaese, mladi sir), poltrdi sir (kot gauda, trapist, edamec), trdi sir (kot ementalec, ovčji – paški sir), površinsko zorjeni siri in siri s plemenito plesnijo, siri s plesnijo v testu in mohant.
V posebnem delu razstave pa se predstavljajo pokrajine in letos ima osrednji prostor Gorenjska. Po videnem lahko zapišemo, da je zakladnica idej na tej razstavi res velika. In tudi Janko Jeglič, s kmetije Matijovc iz Podbrezja, ki je imel letos čast odpreti razstavo, se lahko pohvali z mnogimi dobrotami. Poleg sokov, sušenega sadja, izdelkov iz mesa in mleka, vse v vrhunski kakovosti, namreč ponudijo obiskovalcem tudi lepe, nepozabne trenutke na kmetiji tako po družabnosti, kot urejenosti in ohranjeni arhitekturni dediščini. Ampak vse to znajo na tej kmetiji vpeti v sodobni čas, saj jim kupcev nikoli ne zmanjka, poleg tega pa imajo v ponudbi vedno nekaj novega.
Na osrednjem delu samostana je tudi letos odprta tržnica z dobrotami različnih kmetij. Prav tako pa je pomembno tudi to, da vse dni potekajo tudi podelitve priznanj. Kot najbolj zaželeno je še vedno osvojiti Znak kakovosti, saj to pomeni, da tri leta zapored, za isti izdelek, dobi zlato priznanje. Letos so jih podelili 75, od tega 17 za krušne izdelke, 14 za olja (v zadnjih letih se je izdelava olj na kmetijah močno povečala) in 13 za mlečne izdelek. Prav v slednji kategoriji, ki je med najbolj strogo nadzorovanimi, lahko ugotovimo naraščanje števila kmetij. Torej lahko s ponosom zapišemo, da se na kmetijah ne odločajo za najlažje oblike ustvarjanja dodatnega prihodka, ampak za take, kjer je potrebno tudi veliko znanja in občutka za delo z nravno surovino. Ob koncu lahko zapišemo še, da je k takemu razmahu dopolnilnih dejavnosti na kmetijah nedvomno prispevala tudi prireditev Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. V vseh teh letih se je to namreč razvilo v cenjeno in iskano blagovno znamko, ki izdelkom s kmetij nedvomno daje večjo vrednost – če ne finančno pa vsaj moralno.
