Zavarovanje kmetijske pridelave in ribištva
Zaradi neugodnih vremenskih razmer in pogostosti pojava vremenskih pojavov, ki povzročijo veliko škodo kmetijskim pridelovalcem (toča, neurja …) se od leta 2006 v Sloveniji izvaja sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje. Namen sofinanciranja zavarovalnih premij je spodbujanje kmetijskih pridelovalcev, da zavarujejo svojo proizvodnjo pred posledicami naravnih nesreč in v primeru le teh zmanjšajo negativne ekonomske učinke.
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da se v primeru naravne nesreče, v kolikor je ocena neposredne škode v kmetijstvu večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, pripravi program za odpravo posledic škode, ki ga potrdi Vlada RS. Sredstva za odpravo posledic se zagotovijo iz proračunske rezerve. V preteklih letih so se sredstva za odpravo posledic zagotovila v višini okrog 27 % ocenjene škode. Vendar pa sredstev po tem zakonu ni mogoče ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva (Uradni list RS, št. 102/10) določa, da država sofinancira zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, zmrzali ali slane, če ta povzroči spomladansko pozebo, poplave in viharje (v višini 50 %), ter zavarovanje živali na kmetijskem gospodarstvu za primer zavarovaljivih bolezni in vzreje vodnih živali v ribogojnih objektih (v višini 30 %). V primeru 50 % sofinanciranja zavarovalnih premij za posevke, nasade ter plodove, pomeni, da kmetijski pridelovalec ob sklenitvi zavarovanja plača samo polovico obračunane zavarovalne premije (druga polovico, ki jo sofinancira država, se plača direktno zavarovalnicam).
Več na strani MKO