Vlada o kmetijstvu
Vlada je sprejela mnenje na sprejete sklepe Državnega sveta k zaključkom posveta Pomen kmetijstva in podeželja za slovenski narod in ga bo poslal Državnemu svetu. Slednji je namreč pozval vlado k proučitvi in opredelitvi do 14. sklepov iz posveta, ki se nanašajo na različne vsebine, povezane s kmetijskim sektorjem, lokalno prehrano in vlogo kmeta, ki jo ima pri zagotavljanju varne lokalne hrane, ohranjanjem podeželja ter kmetijskih zemljišč, spodbujanjem mladih, da aktivno prevzemajo kmetije, lojalno konkurenco pri uvozu hrane iz tretjih držav, in podobno.
Kmetijstvo je pomembno
Vlada se strinja, da sta obstoj in razvoj slovenskega kmetijstva ključnega pomena za ohranitev slovenstva, našega zdravja ter za lepoto, kultiviranost in poseljenost krajin v Sloveniji. Zato si prizadeva ustvariti ugodno poslovno okolje za kmete, preko različnih ukrepov v okviru Skupne kmetijske politike (SKP), kar vključuje zagotavljanje ustreznih sredstev, izobraževanje in usposabljanje za kmete, spodbujanje lokalne samooskrbe, spodbujanje ekološkega kmetovanja in trajnostnih kmetijskih praks ter spodbujanje sodelovanja med kmeti, vladnimi institucijami, znanstvenimi ustanovami in drugimi deležniki. Eden od ukrepov je tudi promocija lokalno pridelane hrane, ki se intenzivno izvaja pod krovnim imenom Naša super hrana.
Dostop do virov surovin in uvoz hrane
Vlada si bo prizadevala kmetom zagotoviti dostop do zanesljivih virov surovin in reprodukcijskega materiala ter spodbujala stabilne cene in pravično trgovinsko politiko, ki varuje interese kmetov in jim omogoča pošteno plačilo za njihovo delo.
EU ima mehanizme za uvoz hrane, ki določajo zahteve in pogoje za uvoz iz tretjih držav. Ti vključujejo oceno skladnosti s standardi EU ter ustrezen postopek certificiranja in preverjanja. Sistem od kmetije do vilic (farm to fork) se uporablja za sledenje hrane v celotni prehranski verigi, za zagotavljanje varnosti ter kakovosti hrane. V skladu s temi načeli je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nelojalne konkurence in varovanje interesov evropskih kmetov ter potrošnikov. Cilj je zagotoviti izpolnjevanje enakih standardov pridelave in predelave vse hrane, ki vstopa na skupni trg EU, kot jih izpolnjujejo evropski kmetje, s čimer se varuje zdravje ljudi in okolje ter spodbuja trajnostno kmetijstvo v vseh državah članicah.
Strateški načrt
Slovenija si bo v okviru SKP prizadevala še naprej zagotavljati varno, kakovostno, vsem dostopno hrano, ob hkratni odgovornosti do naravnih virov. V okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 (SN SKP 2023-2027) zagotavljamo pogoje za odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane, predvsem preko ohranjanja proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč ter zagotavljanja primernega in stabilnega dohodka kmetijskih gospodarstev, tudi v sektorjih v težavah. Izjemnega pomena pa je tudi sodelovanje med državo, kmeti, znanstvenimi ustanovami in drugimi deležniki, kar je ključno pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za omogočanje trajnostne in varne pridelave hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti.
Zanimivo za mlade
Pomembno je tudi spodbujanje in privabljanje mladih v kmetijstvo, kar je pomembno za razvoj države in ohranjanje podeželskih skupnosti. Poleg podpor za naložbe je zelo pomembna tudi podpora v obliki prenosa znanja predvsem na področju vodenja gospodarstev – upravljanja, finančnih spretnosti in medgeneracijskega prenosa znanja med prenosnikom in mladim prevzemnikom. Na kmetijah že obstaja nadomestna pomoč, ki je organizirana je v dveh oblikah:
1. Možnost določitve začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva je urejena v Uredbi o dopolnilnih dejavnostih, kjer je navedeno, da v okvir storitev nadomeščanje na kmetijah spada nadomeščanje na kmetijah, kadar člani kmetije zagotavljajo pomoč oziroma zamenjavo za kmete na drugih kmetijah, jih nadomeščajo pri njihovem vsakdanjem delu, kadar je to potrebno zaradi razlogov, kakor sta bolezen ali odsotnost;
2. Strojni krožki lahko organizirajo izvajanje storitev med kmetijskimi gospodarstvi tako s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, kot z delovno silo. Nalogo informiranja in možnostih posluževanja nadomestne pomoči na kmetiji bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) vključilo tudi v letni program dela Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS).
Nadalje se vlada strinja, da je lokalna hrana v javnih ustanovah najprimernejša. Zato MKGP izvaja različne aktivnosti. S spremembo zakona, ki ureja kmetijstvo, pa Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo izvaja tudi nadzor nad realizacijo javnih naročil v javnih zavodih.
Tehnološki napredek je nujen
Dejstvo je tudi, da Slovenija potrebuje tehnološko napredno in konkurenčno kmetijstvo in agroživilstvo, ki zagotavlja varno in kakovostno hrano, v skladu z raznoliko agrarno strukturo, naravnimi danostmi, smernicami prehranske politike, prehranskimi usmeritvami, lokalnim razvojem in kreativnimi novimi rešitvami. V ta namen je pomembno tudi izobraževanje s področij agroživilstva, gozdarstva, veterinarstva in živilstva, ki se izvaja na biotehniških šolah, višjih stroškovnih šolah in na fakultetah. MKGP načelno podpira tudi prizadevanja za spodbujanje izobraževanja za naravovarstvene poklice, saj so ukrepi s področja naravovarstva pogojeni tudi z ukrepi na področju kmetijstva, pri čemer pa je potrebno upoštevati zmožnosti in potrebe na trgu dela po zaključenem šolanju.
Obstajati morajo tudi majhne kmetije
Za slovensko kmetijstvo so izjemno pomembne majhne kmetije, ki jih podpiramo preko različnih ukrepov SKP. Prav tako pa je ključno povezovanje in sodelovanje v različnih oblikah tržnega organiziranja, kjer imajo pomembno vlogo tudi zadruge, ki imajo v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Ta se zrcali v uspešnem poslovanju zadružnega sistema. Naloga tega sistema je predvsem vključevanje kmetov v ustrezne verige vrednosti preskrbe s hrano. Povezovanje kmetijskih gospodarstev v različne oblike proizvodnega in tržnega organiziranja ter vzpostavitev in razvoj kratkih oskrbnih verig, lokalnih trgov in agro-živilskih verig, je eden od pomembnih dejavnikov dviga konkurenčnosti kmetijstva in živilstva.
Nenazadnje je pomemben ukrep za ohranjanje kmetijstva in podeželja ozaveščanje in informiranje najširše slovenske javnosti o pomembnosti slovenskega kmetijstva ter spodbujanje slovenskega potrošnika h kupovanju lokalne pridelane hrane.