Sejem AGRA – gozdarji, čebelarji in mladina
Zavod za gozdove Slovenije je danes ob dnevu gozdarjev in gozda na 50. kmetijsko –živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni pripravil posvet o prednostih združevanja in povezovanja lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdovi. Ker je več kot tri četrtine slovenskih gozdov v zasebni lasti, lastništvo pa je razdrobljeno med več kot 300.000 lastnikov oziroma med skoraj 450.000 vseh solastnikov, je njihovo povezovanje in združevanje nujno, če hočemo izboljšati gospodarjenje z večino slovenskih gozdov.
Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša priznava, da gospodarjenje v zasebnih gozdovih ni optimalno in da 80 odstotkov zasebnih gozdov ne dosega ciljev, ki jih želi gozdarska stroka. Večina zasebnih lastnikov gozdov je pasivnih in le kakšnih 20 do 30 odstotkov je dejavnih v svojih gozdovih. Cilj Slovenije, ki vedno bolj poudarja svoje gozdno bogastvo in njegove potenciale pa bi morali biti urejeni gospodarski gozdovi, z ustreznimi donosi.
Lastniki, ki med sabo niso povezani, pa se srečujejo z vrsto ovir za boljše gospodarjenje, kot so visoki stroški poseka in spravila lesa, izvajanje nujnih gojitvenih del, doseganje nižjih cen na trgu zaradi razdrobljene ponudbe majhnih količin lesa, majhni donosi gozda. Temu seveda sleidjo majhna ali nikakršna vlaganja v gozd, tehnične omejitve in visoki stroški javne gozdarske službe. Po besedah Jošta Jakše bo treba lastnike gozdov na nek način vzpodbuditi k medsebojnemu povezovanju in na društveni ravni, predvsem pa v formalnih in neformalnih gospodarskih oblikah povezovanja. Gozd namreč ne pozna posestnih meja in z njim je treba gospodariti enotno, na čimvečji površini. Tako bo mogoče doseči nižje stroške dela, boljšo konkurenčnost na trgu, boljšo tehnološko opremljenost, večjo varnost pri delu, manj poškodb, celostno izvajanje vseh gozdnih del, lažjo ureditev meja in lažjo sanacijo poškodovanih gozdov. Za to pa moramo imeti osveščene in motivirane lastnike, dobro organizirano javno gozdarsko službo, konkurenco na trgu dela in pri odkupu lesa ter predelavo lesa v lokalnem okolju. Jošt Jakša je predlagal tudi, da bi moralo negospodarjenje z gozdom biti sankcionirano oziroma bi moralo biti v breme lastnikom, povezane lastnike pa bi država morala vzpodbujati z davčnimi olajšavami in večjimi možnostmi subvencioniranja.
Rezultati 14. Državnega sekaškega tekmovanja lastnikov gozdov
Zavod za gozdove Slovenije že štirinajst let organizira tekmovanja lastnikov gozdov v gozdarskih spretnostih na regionalni in državni ravni, da bi lastnike gozdov ozaveščal o nujnosti varnega dela v gozdovih, seveda z ustrezno zaščitno opremo in potrebnim znanjem. Državnega tekmovanja, ki je bilo danes na 50. mednarodnem kmetijsko- živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, se je udeležilo več kot šestdeset tekmovalcev iz vse Slovenije. Med ekipami so se najbolje odrezali sekači iz Nazarja pred ekipo OE Tolmin in OE Maribor – M. Med ženskimi ekipami so zmagale Mariborčanke, posamično je med ženskami zmagala Veronika Furman – Maribor, druga je bila Lučka Jelšnik – Nazarje, tretja pa Kristina Štajnberger – Maribor. V moški konkurenci je bil najboljši Janko Mazej – Nazarje, drugi Marko Jelšnik – Nazarje in tretji Bogdan Bonča – Tolmin. V nakladanju lesa z gozdarsko nakladalno napravo je zmagal Marko Žgavec – Tolmin pred Gregorjem Gešljem – Novo Mesto in Urošem Damišem – Brežice.
Kronanje nove medene kraljice in podelitev priznanj najboljšemu medu
Čebelarska zveza društev Pomurja je pripravila kronanje nove Medene kraljice in razglasila rezultate ocenjevanja medu in medenih izdelkov. Po treh letih se je od krone poslovila Nataša Bukovec iz Lipe. Kmetijski minister Franc Bogovič je krono in lento nadel Mojci Čerpnjak (na fotografiji) iz Peskovcev. Prihaja iz Krajinskega parka Goričko in je študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani. »Prevzemam odgovornost za pomoč čebelarjem kot novo izbrana medena kraljica. Čebelarsko tradicijo ohranjanja čebel in z njimi tudi naravne in kulturne dediščine je potrebno ohranjati. Živeti z naravo in ne proti naravi je naša dolžnost in skrb. Obljubim, da bom po svojih močeh pomagala pri promociji medu in pomagala ozaveščati ljudi o pomembnosti ohranitve naše Kranjske sivke, brez katere medu ne bi bilo. Uživanje medu, ki mu tudi v današnjem času pripada visoko cenjeno mesto v prehranski verigi, bom posvetila posebno skrb in pozornost. Šumenje čebel bom ponesla tudi izven čebelarskih krogov, med prijazne in naravi predane ljudi,« je v zaprisegi poudarila nova kraljica.
Kronanju medene kraljice je sledila razglasitev rezultatov in podelitev medalj z ocenjevanja medu in medenih izdelkov z mednarodno udeležbo, ki se ga je udeležilo 45 čebelarjev, z 58 vzorci medu iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Slovaške. Dosegli so 13 bronastih medalj, 20 srebrnih medalj, 21 zlatih medalj in 1 šampionsko priznanje. Naslov Šampion – med, z najvišjim številom doseženih točk izmed vseh ocenjenih vzorcev je prejel Jedľova medovica (hojev med), čebelarja Jozefa Voľanskýa, Bardejov, Slovaška. Naslov Prvak sorte – med, z najvišjim številom doseženih točk v posamezni sorti (pogoj je najmanj 15 ocenjenih vzorcev v sorti in zlata medalja) je prejel Gozdni med, čebelarja Marjana Dimca, Mežica, Slovenija.
Socialno podjetništvo – priložnost za mlade kmete
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) sta pripravili okroglo mizo na temo socialnega podjetništva v kmetijstvu. Zakon o socialnem podjetništvu velja od 1. januarja letos in se do zdaj v Sloveniji ni izvajal. Organizatorji so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih omogoča ta zakon, za odpiranje delovnih mest na podeželju. Ob koncu pa so, da ne bi ostali brez zaveze, sprejeli predlog la s predlog Branka Ravnika, državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), da SPM, KGZS in MKO pripravijo predlog pilotnega projekta za oblikovanje tako imenovane mobilne skupine za razvoj socialnega podjetništva na področju kmetijstva in gozdarstva.
Vse fotografije: Foto ZAUNEKER