Predlagatelj zakona ne upošteva kmetov
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo na predlog zakona večkrat podali pripombe v času, ko je bil v pripravi na Ministrstvu za finance, po pregledu predloga ZMVN-1 pa ugotavljamo, da naši predlogi in pobude niso bili upoštevani. Za obravnavo na Odboru za finance in monetarno politiko v Državnem zboru smo predlagali amandmaje:
– predlagamo, da se kmetijska in gozdna zemljišča, četudi so po namenski rabi stavbna, vse dokler se na njih opravlja kmetijska ali gozdarska dejavnost, vrednoti z modelom za kmetijska ali gozdna zemljišča. Lastnikom se ne smejo nalagati nesorazmerno visoki davki, ki so odvisni od tega, kakšni so načrti prihodnjih investicij v prostorskih načrtih posameznih občin;
– nasprotujemo modelu vrednotenja, ki bi nerealno ocenil vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč. Z metodo primerljivih prodaj, na podlagi katerega naj bi se oblikoval model vrednotenja kmetijskih in gozdnih zemljišč, se zajame med drugim špekulativne nakupe kmetijskih in gozdnih površin (nakup zemljišča, ki ne bo namenjeno kmetovanju ali opravljanju gozdarske dejavnosti), zato predlagamo uporabo dohodkovne metode za množično določitev vrednosti.
Na KGZS pričakujemo, da se bo kmetijska in gozdna zemljišča že v fazi vrednotenja nepremičnin ter nadalje v postopku priprave davka na nepremičnine obravnavalo kot posebna proizvodna sredstva.
Kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, ki stremi k čim večjim dobičkom. Kmetijska zemljišča imajo namreč poseben pomen zaradi pridelave hrane, saj kmetijska dejavnost ohranja rodovitnost tal, omogoča samooskrbo države s hrano. Obenem je potrebno kmetijska zemljišča še posebej ščititi zaradi potreb varovanja okolja – kmetijstvo varuje okolje pred onesnaženjem in zaraščanjem.