Mednarodni dan biotske raznovrstnosti
Jutri, 22. maja, obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti, ki ga je Program Združenih narodov za okolje razglasil za v spomin na začetek veljavnosti Konvencije o biološki raznovrstnosti. V Sloveniji ta dan obeležujemo od leta 1996, ko je Slovenija postala pogodbenica omenjene konvencije. Danes je v Krajinskem parku Ljubljansko barje, enem od biotsko zelo pestrih zavarovanih območij, potekal dogodek, s katerim je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje obeležilo dan biotske raznovrstnosti. Dogodka se je udeležil minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan.
Na dogodku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki slovenskih parkov, je Minister Židan poudaril, da je ohranjanje narave za Slovenijo izjemnega pomena. Nadalje je izpostavil, da je v kriznih časih varovanje okolja pogosto zapostavljeno, vendar nimamo pravice prenašati okoljskih težav našim zanamcem, ker tako postajajo vedno večji in se vračajo »s previsokimi obrestmi«. »Ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti moramo biti zagovorniki narave še bolj glasni,« je zaključil minister Židan.
Slovenija je sicer dežela z veliko pestrostjo življenjskih okolij na majhnem prostoru, kar ji na eni strani prinaša priložnost na drugi pa tudi odgovornost. Pripada nam manj kot 0,004% celotne površine Zemlje, a vendar gostimo več kot 1% vseh znanih vrst živih bitij in več kot 2% celinskih vrst. Sobivanje več kot 22.000 vrst živih bitij na tako majhnem prostoru našo deželo uvršča med države, ki so biotsko najbogatejše v Evropi. Imamo evidentiranih okrog 22.000 rastlinskih in živalskih vrst, ocenjujemo pa, da jih dejansko živi vsaj med 50.000 in 120.000. Izstopa veliko število endemičnih vrst, to je vrst, ki živijo pretežno v Sloveniji. Takih vrst je kar 850, od tega jih več kot 300 živi v podzemlju. Za preživetje endemičnih smo še posebej odgovorni, saj ne živijo nikjer drugod.
Na ravni Evropske unije biotsko raznovrstnost ohranjamo z omrežjem Natura 2000. To je največje omrežje varovanih območij na svetu. Obsega 800.000 km2 na kopnem, z morskimi območji pa že preko 1 milijona km2 in se vsako leto še poveča. V Sloveniji omrežje Natura pokriva 7.700 km2, delež ozemlja Slovenije, ki je v območjih Natura 2000, predstavlja 37% državnega ozemlja.
Da dosežemo ustrezno ravnovesje med varstvom narave in razvojem je potrebno znanje, razumevanje in sodelovanje različnih sektorjev in nivojev družbe. Imamo veliko priložnosti, izvirajočih iz varstva narave: blagovne znamke, promocija (zelenih) tehnologij, ki hkrati omogočajo dober pridelek in izdelek in podpirajo pomembne habitate, omogočajo pridelavo hrane z dodano vrednostjo zaradi načina pridelave, pomembne so dopolnilne dejavnosti na kmetijah, izdelava izdelkov domače obrti iz naravnih surovin kot je kamen, les, slama, zelišča,…, nadalje se v okviru tega odpirajo (samo)zaposlitvene možnosti, pomembno vlogo pa igra tudi ozaveščanje mladih in vzgoja za varstvo naravnih virov. Z razvojem blagovnih znamk se razvija tudi lokalna dodana vrednost, hkrati pa s tem ohranjamo življenjska okolja, ki so vse bolj ogrožena.