Letalska protitočna obramba v prihodnje
Vlada je na seji odbora sprejela odgovor na sklep Državnega sveta RS v zvezi z zaključki posveta »Izvajanje letalske protitočne obrambe v prihodnje«, ki je bil 6. novembra lani.
Vlada že vrsto let išče rešitve v zvezi z izvajanjem obrambe pred točo (OPT), ki bi zadovoljile tako potrebe in zahteve lokalnega prebivalstva, ki pričakuje nadaljevanje izvajanja letalske obrambe pred točo, kot tudi potencialnega izvajalca obrambe pred točo. Ob tem pa ni mogoče spregledati stališča strokovne javnosti s področja meteorologije ter javnega zdravja, ki izvajanju tovrstne obrambe nasprotujejo.
Stališče strokovne javnosti na podlagi poskusov in spremljanja izvajanja je, da o učinkovitosti OPT ni nedvoumnih dokazov. Vsi znanstveni poizkusi in raziskave jasno kažejo, da posipavanje nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom intenzivnost toče lahko celo poveča. Prav tako opozarja, da je treba upoštevati tudi morebitna okoljska tveganja te dejavnosti zaradi vnosa tujerodnih kemikalij v okolje.
Obdobje izvajanja OPT se določi z javnim naročilom ter je vezano tudi na sam postopek izvedbe javnega naročila. Daljše obdobje izvajanja OPT pomeni zagotovitev več sredstev za samo izvajanje tako s strani občin kot tudi države. Če bo sprejeta odločitev o podpori aktivnostim OPT, se mora sklep za izvajanje OPT sprejeti čim prej.
Občine lahko določijo delež sofinanciranih sredstev na podlagi površine in števila prebivalcev v okviru poziva k pristopu k javnemu naročilu. Kot določajo predpisi, ki urejajo javna naročila, se občine glede pristopa samostojno odločajo, materialne zakonodaje, ki bi s tako pobudo zavezala naročnike, pa ni.
Na podlagi navedenega celostno sprejemljive rešitve glede izvajanja letalske protitočne obrambe ni. Sistemska rešitev OPT ne sme biti omejena le na branjenje kmetijskih površin, toča namreč ne uničuje le kmetijskih pridelkov, temveč povzroči škodo tudi na nepremičninah, premičninah in na infrastrukturi.
Za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu, med katere spadajo tudi neurja s točo, je ključno izvajanje preventivnih ukrepov (izgradnja protitočnih mrež, rastlinjakov,…). Preventivni ukrepi se že sofinancirajo v okviru ukrepov skupne kmetijske politike, tovrstne aktivnosti pa se bodo nadaljevale in sofinancirale tudi v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 (SN SKP 2023-2027). Prav tako pa so sofinancirane tudi zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, in sicer v višini 60 odstotkov.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano