Kmetijstvo je varuh našega okolja – posvet
V Državnem svetu (DS) so pripravili zanimiv posvet: Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto. Zadnja leta je bilo kmetijstvo glavni krivec za podnebne težave, predvsem krave so bile tiste, ki so jih najbolj obložili s krivdo. V tekmi zelenega prehoda in velikega »biznisa« globalistov je kmetijstvo plačalo najvišjo ceno. Tako nekako je povedal Branko Tomažič v vodnem govoru. »Kajti globalisti so proti samooskrbi in lokalni pridelavi hrani in »skrbijo«, da njihov narod ni plačan ter da postanemo odvisni od tistih, ki skrbijo za pretok blaga,« je povedal. Evropa je očitno to vzela zelo resno in začela zmanjševati, je pa edina celina, ki je zmanjšala živinorejo, vse druge celine so jo močno povečale. Posvet je naj bi odprl možnosti zato da dobi kmet strateško vlogo, saj če pride do katastrof, bodo težave. Naša največja težava pa je, da je kmetijska politika naperjena proti kmetijstvu in zato smo tam, kjer smo. Marko Lotrič, predsednik DS je jasno povedal, da ukrepi politike pod krinko zelenega prehoda povzročajo več škode. »Prehitri in nepremišljeni ukrepi namreč vodijo k preobremenitvi kmetijstva. DS ves čas izpostavlja kmetijstvo in pomen za prehransko suverenost države. Tudi zaradi zemljišč. Tista, ki so v Natura 2000 lahko hitro postanejo breme zaradi ukrepov, ki preprečujejo obdelavo v primernih terminih. Vse preveč je zaraščanja in zaradi vseh predpisov ter znižanja konkurenčnosti zanimanje za kmetijstvo pri mladih upada. Kmetov starih do 35 let imamo le 3,5%, kar je posledica ukrepov, ki onemogočajo ekonomsko upravičeno kmetovanje. Pozaljamo, da je kmetijstvo temelj trajnostne prihodnosti, ne le pri hrani, ampak tudi okolju. Mladim moramo zato omogočiti prevzem kmetij in jim priznati, da so arhitekti naše krajine.
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je v svojem nagovoru poudarila, da kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, temveč tudi steber ohranjanja naravne krajine, biotske raznovrstnosti in prehranske varnosti. Ob tem je izpostavila: »Na ministrstvu smo zavezani jasni viziji, da so najboljša kmetijska zemljišča temelj prehranske varnosti in ključna infrastruktura za pridelavo hrane za ljudi in živali. Če bomo kot družba podprli kmete pri uvajanju trajnostnih in znanstveno podprtih praks, bomo zgradili bolj zdrav, odporen in pravičen svet.«
Na posvetu so strokovnjaki iz različnih institucij Biotehniške fakultete, Kmetijskega inštituta Slovenije in Inštituta Jožefa Štefana predstavili realno sliko izpustov CO₂ in vloge kmetijstva pri segrevanju podnebja. Glede na predstavljeno je vse bolj jasno, da je kmetijstvo tisto, ki porablja CO₂. To so kmetje vedeli že ves čas, le znanstveniki in strokovnjaki so bili očitno vsa ta leta na strani nelogičnih ukrepov zelenega prehoda. Vsaj v Evropi, saj je edini kontinent, ki je zmanjšala število rejnih živali. Po podatkih prof. dr. Marije Klopčič se je zmanjšalo za 8,9%, drugod po svetu pa se je seveda zvišalo. Goveda redimo manj za nekaj več kot 10 %, prašičev za 15%, ovac in koz je skoraj 20% manj. Živali pa za ljudi niso pomembne samo kot mleko in meso, ampak tudi zato, da se pridelana hrana porabi. Rejne živali namreč porabijo 86 % suhe snovi v krmi, ki za ljudi ni primerna. Zanimiv je bil prikaz, kaj se zgodi, če krav ni več. Prva fotografija ko so še bile krave v vasi in so ljudje obdelovali njive. Druga slika – travnik – krav molznic ni več, so pa krave dojilje. Tretja slika pa – ko ni več niti krav dojilj.
Posvet je bil zanimiv tudi zato, ker so strokovnjaki iz Inštituta Jožefa Štefana razgalili vso bedo zelenega prehoda in predstavili podatke o tem koliko CO₂ je v resnici krivo za segrevanje, saj so vse do zdaj govorili brez podatkov – to je številk. Novi izračuni so seveda v korist kmetijstva, ki je bilo v medijih najbolj krivo za segrevanje. Pravo farso o poceni električni energiji iz sonca in vetra, ki naj bi bila zastonj, pa je predstavil dr. Franc Mihalič iz -fakultete za elektrotehniko v predavanju: Zelena elektrika za vsako ceno ali koliko je res vredno »oplemenitenje« njiv z agrofotovoltaiko in vetrnicami. Povedla je, da sta sonce in veter zastonj energenta, dokler ju ne začnemo uporabljati. Vložki oziroma stroški postavitve pa so izjemno visoki, so pa donosni in poceni ta čas zaradi visokih subvencij. Niso pa še izračunali, koliko nas bo stala razgradnja in degradacija okolja. To še pride in račun bomo plačali vsi, tudi tisti, ki niso gradili.
Dogodek se je zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve. Upajmo, da se bo kaj spremenilo, skrbi le to, da novinarjev na tem dogodku ni bilo – no ja, morali bi namreč napisati, da za podnebne spremembe niso krive krave. Kot pravijo strokovnjaki nismo krivi niti ljudje, pač pa sonce in drugi dejavniki. Najbolje je, da si celoten posvet ogledate na linku