KGZS dosegla spremembo neživljenjskega pravilnika
V Uradnem listu RS, št. 42/2016 z dne 17. 6. 2016, je bil objavljen Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo od divjadi, ki začne veljati 2.7.2016 .
Zakon o divjadi in lovstvu določa, da mora vsaka fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Izvajanje minimalne zaščite s strani fizične ali pravne osebe je pogoj, da dobi povrnjeno škodo, ki jo povzroča divjad.
Do sedaj veljaven pravilnik (sprejet 11.3.2013, objavljen v Uradnem listu RS, št. 3/2013) je bil precej neživljenjski. Povzročal je visoke dodatne stroške pridelovalcem, izvedba predpisane zaščite ni bila praktično izvedljiva, v nekaterih lokalnih skupnostih se določb pravilnika nekaj časa, zaradi neusklajenosti s prostorskimi akti, celo ni dalo izvajati. Zato je KGZS večkrat predlagala spremembo. Po triletnem usklajevanju ji je to tudi uspelo.
Ključni spremembi sta dve:
1. Odpravljena je določba, da morajo biti drevesa v intenzivnih sadovnjakih pokrita z zaščitnimi mrežami proti pticam, ki so kot divjad opredeljene v uredbi, ki ureja določitev divjadi in lovnih dob. Prekrivanje z mrežami sedaj ni več potrebno, obvezna pa je uporaba odvračal pred ptiči, ki so kot divjad opredeljeni v predpisu, ki ureja določitev divjadi in lovnih dob, pri čemer je treba sočasno uporabljati minimalno dve različni vrsti odvračal na 1 ha nelovne površine. Za odvračala se štejejo predmeti ali naprave, ki odvračajo divjad od premoženja. Lahko so mehanična, svetlobna, zvočna, kemična ipd.
2. Po novem lahko lastnik nelovne površine za zaščito pred različnimi vrstami divjadi postavi le eno ograjo, če ta hkrati izpolnjuje pogoje za zaščito pred vsako posamezno vrsto divjadi. Do sedaj so bili določeni štirje tipi ograj za štiri skupine divjadi, ki so se med seboj razlikovale po višini, velikosti odprtin v mreži, vkopanosti v tla, dodajanju žic nad mrežo. V praksi je to pomenilo, da bi za varovanje pred vsemi štirimi skupinami divjadi moral postaviti štiri ograje, kar ni smiselno. Sedaj si vsak lahko sestavi eno ograjo, ki ustreza zaščiti pred divjadjo, ki mu povzroča največ škode.
Upamo, da bo spremenjen pravilnik pomagal ublažiti posledice škod, ki jih povzročajo divjad in ptiči, odpraviti jih tako ali tako ni mogoče.