18. svetovni dan kmetic
Letos praznujemo že 18. dan kmetic. Dan je proglasila OZN in verjetno nenaključno temu dnevu sledi svetovni dan hrane. Povprečna kmečka ženska v Sloveniji je stara okoli 50 let poročena in ima otroke. Tedensko opravi poleg ostalih del še slabih 40 ur dela na kmetiji. Seveda tudi v soboto in nedeljo.
V Sloveniji že dalj časa zaznavamo splošen upad prisotnosti žensk v kmetijstvu. Število delovno aktivnih žensk v kmetijstvu se je znižalo z 41.000 leta 2009 na 32.000 leta 2011. Za ženske v kmetijstvu bolj ugoden podatek je, da je leta 2009 70 odstotkov kmečkih žensk imelo status pomagajočih družinskih članov, in za svoje delo niso bile neposredno plačane, leta 2011 pa le še 61 odstotkov, kar pomeni, da se je povečal odstotek tistih, ki so za svoje delo tudi prejele plačilo.
Kljub postopnemu zniževanju števila delovno aktivnih v kmetijstvu in upadanju števila kmetij, ostaja kmetijstvo v Evropi še naprej življenjsko pomembna dejavnost. V kmetijstvu dela približno 11 milijonov Evropejcev, med njimi 38 odstotkov žensk. Vendar obstajajo občutne razlike med 15 starimi in 12 novimi državami članicami EU. V starih članicah v kmetijstvu dela le nekoliko več kot tri odstotke delovno aktivnih prebivalcev, medtem ko med novimi članicami ta odstotek presega 13 odstotkov. Med slednjimi izstopa Romunija, kjer se skoraj tretjina delovno aktivnih prebivalcev ukvarja s kmetijstvom. Romunija je tudi država z največjim številom kmečkih žensk; teh je skoraj 1, 3 milijona, kar pomeni, da slaba tretjina vseh evropskih kmečkih žensk prihaja iz Romunije. Najmanjši delež med delovno aktivnimi ženskami ima Velika Britanija.
Po začasnih podatkih iz Popisa kmetijstva 2010 je v Sloveniji skoraj 75.000 kmetijskih gospodarstev. Le na 27 odstotkih gospodarstev med temi gospodarijo ženske – gospodarice. Ženske tako upravljajo le okoli 20 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji (okoli 93.700 hektarjev). Kmetije, na katerih gospodarijo, obsegajo večinoma do pet hektarjev kmetijskih zemljišč, njihov vložek dela pa se povečuje skupaj z velikostjo kmetijskih zemljišč, ki jih upravljajo. Deleži vložka dela žensk – kmetic, ki delajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih, so odvisni od velikosti teh gospodarstev (povprečni vložek dela kmečkih žensk je največji na kmetijah, ki obsegajo od dva od vključno pet hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi), od števila drugih delovno aktivnih oseb, od tipa pridelave, od opremljenosti gospodarstva z mehanizacijo, od organizacije dela in od drugih dejavnikov.