Zaščitna oprema v gozdu
O gozdarski zaščitni opremi naj ne bo nikoli dileme
V Sloveniji veljavni predpisi zahtevajo za opravljanje poklica gozdnega delavca potrjeno usposobljenost ter opremljenost z gozdarskimi delovnimi oblačili in zaščitno opremo. Za tiste, ki se v gozd podajajo na lastno parcelo ali pa gozdarijo v okviru tako imenovane medsoseske pomoči, država omenjenih predpisov (še) ne uveljavlja. Razglabljanja o tem, zakaj je tako, se v tem prispevku ne bomo lotevali. Poudariti velja le, da na tečajih s področja varnega in učinkovitega dela, ki jih že vrsto let pripravlja Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne, poleg varnih in učinkovitih tehnik dela poudarjajo tudi obvezno uporabo delovnih oblačil in zaščitne opreme.
Marsikomu se zdi vložek v gozdarska oblačila in varovalno opremo še vedno odvečen. Ali si predstavljate, kako bi nanj gledali potem, ko bi vam npr. veriga motorne žage v trenutku nepazljivosti skozi kavbojke zarezala v nogo kakor vroč nož v maslo ter razcefrala mišico in kost? Dolgotrajno okrevanje, celo invalidnost, stroški in izgubljeni čas … Verjemite, da je vložek v lastno zaščito brez slehernega dvoma vreden nekaj kubičnih metrov slovenske hlodovine.
Vas še vedno nismo prepričali? Ste mnenja, da se vam v gozdu ne more nič zgoditi. Raje ne izzivajte usode! Vsako leto je več kot deset mrtvih pri opravljanju gozdnih del in številni lažje in težje poškodovani s takim razmišljanjem vedno znova v tragični zmoti.
Kaj vse torej danes, ob seveda obvezni strokovni usposobljenosti ter ustrezni mehanizaciji in orodju, predstavlja popolno in sodobno gozdarsko varovalno opremo?
Gozdarska zaščitna čelada
Če začnemo pri glavi, mora biti vsaka umna glava, pod gozdarsko čelado z vizirjem in glušniki. Sodobne čelade so izdelane iz plastike, obstojne proti ultravijoličnim žarkom (termoplast, duroplast), s posebnim nosilnim vložkom oziroma košarico, ki še dodatno varuje pred udarci in urezi, ter zagotavlja udobno nošenje. Košarica je oblikovana tako, da zaščitna čelada optimalno oprime glavo ter služi kot blažilec, pri udarcu pa prevzame del sile, ki deluje na lupino. Čelado je treba ob vsakem močnejšem udarcu oziroma poškodbi zamenjati, kar moramo narediti, tudi ko ji poteče rok uporabnosti, zapisan na posebni znamki.
Gozdarska zaščitna oblačila
Minili so časi, ko je vsako oblačilo vojaškega kroja s svetlečo progo preko hrbta veljalo za gozdarsko zaščitno delovno oblačilo. Na vremenske in terenske razmere pri delu v gozdu ima človek le omejen vpliv, lahko pa se jim v precejšnji meri prilagaja. Delo sekača v gozdni proizvodnji je fizično in psihično zelo zahtevno in nevarno. Terja odlično telesno pripravljenost, veliko usposobljenost, pa še vsak, roko na srce, ni primeren zanj. Preudarni izvajalci gozdnih del, ki dajo kaj nase, tako kot vrhunski športniki in ozaveščeni rekreativci, ne varčujejo pri oblačilih. Sodobni tehnični materiali, ki odvajajo odvečno vlago in ščitijo pred zunanjimi vremenskimi vplivi in funkcionalni kroji so na razvitem Zahodu prisotni v gozdarstvu že vsaj dve desetletji. Športno spodnje perilo se danes uporablja tako v gozdarstvu kot pri športnih aktivnostih na prostem. Tkanine, ki dihajo in se hitro sušijo, dodatno okrepljeni izpostavljeni deli, raztezne cone, uporabno razmeščeni žepi, zadrge, s katerimi se odpirajo in zapirajo odprtine za zračenje, odsevna mesta, itn. so lastnosti sodobnih gozdarskih delovnih hlač in jopičev. V kombinaciji s sloji zaščitnih vlaken proti urezu verige na izpostavljenih mestih zagotavljajo udobje in zaščito hkrati. Pravi profesionalni jopiči in hlače, ki ustrezajo sodobnim standardom zaščite pri delu, nosijo oznako CE.
Proizvajalci jih ponujajo v različnih izvedbah, generalno pa obstajata lažja poletna in toplejša zimska različica. Zaščito pred mrazom je seveda mogoče v veliki meri uravnavati s številom slojev oblačil in njihovo izolacijsko sposobnostjo. Vsa najvarnejša gozdarska oblačila za zaščito pred verigo motorne žage nosijo dodatno oznako ET.
Gozdarske rokavice
Kljub vse boljšim profesionalnim motornim žagam, pri katerih so tresljaji vse manjši. Obolenja rok (t.i. bolezen belih prstov) poleg hrbtenice ostajajo ahilova peta gozdnih delavcev. Uporaba posebnih gozdarskih rokavic, opremljenih z vlakni proti urezu in z dobrim oprijemom, varuje roke pred poškodbami, jih ohranja tople ter s tem preprečuje delovne bolezni.
Gozdarska varovalna obutev
Na noge delavca v gozdu spadajo gozdarski varovalni čevlji ali gozdarski gumijasti škornji z zaščito proti urezu, ojačeno kapico prstov, oporo gležnja in rebrastim podplatom.
Oblačila z zaščito proti urezom verige motorne žage
Simbol Euro Test (ET) je dodatek k oznaki CE, ki potrjuje, da je bil označen izdelek ustrezno preverjen in da izpolnjuje predpisane varnostne norme. Oblačila s to oznako so preizkušena in atestirana po standardih CE EN 381-5, kar pomeni, da po petih pranjih pri 60 °C še vedno zadržijo verigo motorne žage pri hitrosti najmanj 20 m/s in pritisku 15 N, ne da bi predrla oblačilo in ogrozila sekača. Zaščita hlačnic so dolga vlakna, ki se ujamejo v verigo in jo hipno blokirajo v utoru meča.
Pravilna uporaba in vzdrževanje gozdarskih zaščitnih hlač
Nobene hlače ne morejo nadomestiti pomanjkljive izurjenosti, saj ne ponujajo popolne zaščite pred poškodbami. Če pride do poškodbe vlaken, pranja, ki ni ustrezalo predpisom, ali če so zaradi različnih vzrokov izgubila svojo prvotno obliko (temperatura, trganje), je treba hlače nemudoma zamenjati. V teh primerih se njihove varovalne lastnosti bistveno spremenijo oziroma zmanjšajo in ne nudijo več prvotne zaščite. Poškodovano zunanje blago je treba nemudoma popraviti, da se zaščitna vlakna ne bi poškodovala. Pri krpanju hlač ne smemo uporabljati lepil, prav tako ne smemo zašiti skupaj varovalne plasti in zunanjega blaga. S tem namreč varovalne lastnosti hlač bistveno zmanjšamo. Hlače je treba prati redno in to po navodilih proizvajalca (ustrezen prašek, temperatura). Umazano oblačilo slabše opravlja svoje naloge, saj ne diha in je bolj togo. Po pranju je treba hlače, še preden se posušijo, obesiti oziroma raztegniti.
pripravil: Uroš Korbar univ. dipl inž. gozd