Teden gozdov, letos na temo »Gozdovi prihodnosti«
Že več kot 50 let se v organizaciji gozdarske stroke v zadnjem tednu maja po vsej Sloveniji zvrstijo številni dogodki, namenjeni različnim generacijam, a s skupnim ciljem – predstaviti pomen gozda in gozdarstva za družbo. Letošnji Teden gozdov poteka na temo Gozdovi prihodnosti, otvoritvena slovesnost pa je potekala danes na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Udeležil se je je državni sekretar dr. Darij Krajčič.
Da bi pomen gozdov in gozdarstva čim bolj približali javnosti, Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije v Tednu gozdov za širšo javnost organizirata vrsto dogodkov, predavanj, razstav, pohodov in organiziranih vodenj po gozdnih učnih poteh. Na današnji slovesnosti so sodelovali tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, dr. Jure Gašparič, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Nike Kranjc, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev ter profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti prof. dr. Klemen Jerina.
Gozdovi bi lahko bili simbol Slovenije, saj pokrivajo 58 odstotkov slovenske pokrajine, po načinu gospodarjenja z gozdovi, ki je že več kot 70 let sonaravno, trajnostno in večnamensko, pa je Slovenija primer dobre prakse. Gozd opravlja ekološko, socialno in proizvodno funkcijo ter je mnogo več, kot samo obnovljiv vir lesa. Je tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode, prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje in je obenem pomemben del naravne in kulturne dediščine.
Letos mineva 30 let od sprejema Zakona o gozdovih, ki je bil sprejet 26. maja 1993, v veljavo pa je stopil mesec dni kasneje. To je krovni zakon, ki ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi kot naravnim bogastvom. Izvajanje tega izjemno pomembnega zakona na državni ravni zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Tudi o tem je spregovoril državni sekretar dr. Darij Krajčič, ki je opozoril, da se je v času od sprejema Zakona o gozdovih dojemanje gozdov v najširšem pomenu pomembno spremenilo, prav tako pa sta se posledično spremenili tudi raba gozda in gospodarjenje z njim. »Značilnost današnjega časa so tudi podnebne spremembe, ki pomembno vplivajo na gozd in posledično na gozdarstvo. Zahteve družbe so vedno večje, vse več pa je tudi nasprotij v družbi. Stanje gozdov v Sloveniji se je sicer v obdobju po drugi svetovni vojni močno izboljšalo. Nekatere vrednosti sestojnih parametrov, kot so povprečna lesna zaloga, tekoči letni prirastek in debelinska struktura gozdov, so se približale modelnim vrednostim. V prihodnje bosta zato bolj kot akumulacija v ospredju obnova in nega ustrezno strukturiranih lesnih zalog. Sodobna nega gozda mora upoštevati spreminjajoče se razmere, se prilagajati različnim funkcijam gozda, poleg nege gozda za kakovost pa bosta enakovrednega pomena tudi nega za odpornost oziroma stabilnost in raznovrstnost gozdov.«
Po končani otvoritveni slovesnosti so udeleženci nadaljevali z že trinajstim znanstvenim srečanjem GOZD in LES: Gozd prihodnosti. Raziskovalci s področja gozdarstva, lesarstva in papirništva so na srečanju obravnavali probleme prihodnosti in predstavili izhodišča za razumevanje procesov ter ukrepe za prihodnost gozdov in rabe lesa.