Gozdne vlake
Gozdne vlake so gozdne prometnice v gozdu ali izven gozda, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom. Široke so do 3,5 metra (širina planuma v premi) in primarno omogočajo spravilo lesa s spravilnimi sredstvi.
Ločimo grajene in pripravljene gozdne prometnice. Kriterij za opredelitev je globina odkopa ali nasipa na osi vlake glede na njeno dolžino. Ločitveni kriterij je 0,5 metra, to pomeni, če moramo odkopati ali nasuti vsaj 0,5 metra materiala na sredini vlake, na več kot polovici njene dolžine, vlako opredelimo kot grajeno. Drugače je vlaka pripravljena in se ne obravnava kot objekt v smislu Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/ 2002). Če gradimo grajeno vlako, je to objekt, ki ima status enostavnega in nezahtevnega objekta.
Med enostavne objekte spada grajena gozdna vlaka, ki je krajša od enega kilometra in se ne priključuje na javno cesto ter je namenjena spravilu lesa. V nasprotnem primeru, če se gozdna vlaka priključuje na javno cesto, ali je daljša od enega kilometra, pa spada med nezahtevne objekte, ki potrebujejo enostavno gradbeno dovoljenje.
Priprava na gradnjo
Pobudo za gradnjo gozdnih vlak da običajno investitor, ki ima pravico graditi. To dokazuje z dokazilom o lastninski ali drugi stvarni pravici, na podlagi katere lahko na določenem zemljišču oziroma objektu gradi. Vlogo odda na Zavod za gozdove Slovenije oziroma se o tem posvetuje s svojim revirnim gozdarjem.
Priprava ali gradnja gozdne vlake se prične z okvirnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi vlakami, ki poteka v okviru gozdnogospodarskega načrtovanja, kjer določijo prednostna območja za pripravo in gradnjo gozdnih vlak. Podrobneje pa poteka načrtovanje gozdnih vlak v okviru izdelave gozdnogojitvenega načrta. Tako revirni gozdar opredeli vlako v tehnološkem delu gozdnogojitvenega načrta in izdela elaborat vlak, v katerem na kratko opredeli glavne značilnosti prihodnje vlake, pogoje gradnje in omejitve.
Nato strokovnjaki Zavoda za gozdove (ZGS) označijo traso na terenu in drevje, potrebno za posek vzdolž trase, in izdajo odločbo za posek lesa. Odločba je hkrati tudi dovoljenje za začetek priprave vlake. Ko je vlaka narejena, jo ZGS pregleda in prevzame. Postopek izdelave dokumentacije, kakor tudi terensko delo gozdarjev, investitorja ne stane nič.
Upravljanje gozdnih vlak in pravice uporabe
Gozdne vlake zgrajene ali pripravljene na podlagi gozdnogojitvenega načrta lahko uporabljajo lastniki in pooblaščeni zakupniki, ki imajo gozdove v njenem vplivnem območju. Dodatni dogovori za uporabo vlak niso potrebni. Stroški vzdrževanja gozdnih vlak so stroški lastnika oziroma uporabnika gozdne vlake. Uporaba gozdnih vlak v bližini območij, pomembnih za ohranjanje in razvoj prostoživečih živali, se omeji v času njihovih življenjsko pomembnih obdobij. Uporabnik mora na gozdni vlaki po končanem spravilu lesa urediti odvodnjavanje ter vzpostaviti stanje gozdne vlake, ki omogoča njeno nemoteno nadaljnjo uporabo. Gozdnih vlak se v času, ko je zemljata podlaga razmočena, ne sme uporabljati, da se ne poruši ravnotežje na labilnih tleh in ne povzročijo erozijski procesi.
Največja dovoljena gostota grajenih gozdnih vlak je, upoštevajoč razmere za spravilo lesa, naslednja:
– kraški svet: 180 m/ha,
– gričevnat svet: 150 m/ha,
– alpski svet: 130 m/ha.
Vlake prednostno načrtujejo na predelih z naklonom terena do 50 odstotkov. Gozdnih vlak ne smemo graditi ali pripravljati v strugah potokov in hudournikov. Pri načrtovanju, gradnji ali pripravi gozdnih vlak je treba upoštevati še naslednje pogoje:
– največji podolžni naklon gozdne vlake je odvisen od občutljivosti talne podlage na erozijo in doseže lahko največ:
a) kamnita talna podlaga – 40 odstotkov,
b) talna podlaga iz mešane hribine, malo občutljiva na erozijo – 25 odstotkov,
c) talna podlaga iz zemljine, občutljiva na erozijo – 12 odstotkov;
– prečni naklon pobočne gozdne vlake mora biti zaradi lažjega spravila za 5 do 10 odstotkov nagnjen proti notranji strani.
Gradnjo vlak opravljamo s stroji, ki imajo za ta namene primerne lastnosti. Najbolje se obnesejo rovokopači ali bagri, buldožerji so manj primerni. Pri izdelavi brežine, višje od 0,5 metra, ne pozabite na stezo, po kateri se boste lažje povzpeli pri spravilu lesa s traktorjem, ko boste razvijali žično vrv. Nič ni narobe, če vlako tudi povaljate. Nikakor ne pozabite na primeren sistem odvodnjavanja meteorne vode, ki mora biti urejen s prečnimi jarki, katerih gostota je odvisna od podolžnega naklona gozdne vlake, občutljivosti talne podlage na erozijo in režima padavin. Vedeti moramo tudi, kje bomo obračali spravilne stroje in temu primerno izdelati obračališča.
Danes se giblje cena gradnje gozdnih vlak od 3 do 10 evrov, redkoma več, za tekoči meter, glede na vrsto hribine.
Država spodbuja odprtost gozdov v okviru evropskega programskega obdobja EPD. Tako pričakujemo konec leta še zadnji ukrep s številko 122 (povečanje gospodarske vrednosti gozdov), kjer bo možno za gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak pridobiti subvencijo do 60 odstotkov njene vrednosti.