Gorski javor – spet najvišja cena
Na sedmi licitaciji vrednejših lesnih sortimentov v Sloveniji je sodelovalo 354 lastnikov, ki so pripeljali 1.597 hlodov, v skupni izmeri 1.599,30 m³. Ponudbe je oddalo petindvajset kupcev, od tega osem Slovencev, osem Avstrijcev, trije Nemci, dva Italijana ter po en kupec iz Hrvaške in Švice. Prvič pa sta svoji ponudbi oddala tudi kupca s Portugalske in Združenih držav Amerike.
Najvišjo ceno za kubični meter je, tako kot lani, dosegel gorski javor, in sicer 6.181,00 €/ m³, drugo mesto pa je z 4.912,00 €/m³ pripadlo orehu. Višje cene od licitacije prejšnjega leta je dosegala hlodovina smreke, breka in jablane.
Najvrednejši hlod lastnika doma iz Borovnice, je s ceno 11.867,52 € znova postal gorski javor in je odpotoval na portugalski otok Madeira. Drugo mesto je dosegel hlod oreha, s ceno 6.140,00 €, ki ga je odpeljal avstrijski kupec. Hlod smreke je dosegel ceno 2.662,72 €, dva druga najdražja hloda gorskega javorja pa je kupila ameriška družba Carl Becker and Son iz Chicaga, ki je ena vodilnih proizvajalk violin na svetu. Njena glasbila dosegajo ceno 150.000 evrov, najdražja pa celo pol milijona evrov. Sadne vrste so večina romale v Nemčijo za pipe. Prvič v dosedanjih licitacijah je povprečni volumen hloda presegal en kubični meter.
Letos je bilo na dražbi nekaj manj hlodov, v povprečju pa so bile dosežene tudi nekoliko nižje cene. Delno je to posledica gospodarske krize, delno pa tudi za odtenek slabša kakovost kot lani. Dosežena povprečna cena je bila za 25 odstotkov nižja kot lani.
Tudi okrogla miza o trženju lesa
Zopet lahko ugotavljamo, da zares imamo v Sloveniji odlične rastne pogoje za gojenje vrednega lesa. Les na licitacijo je bil prepeljan iz vse Slovenije in avstrijske Koroške, za kar sta zaslužna predvsem Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Velja opozoriti, da danes sekamo les, ki so ga gojili naši očetje in dedje. Koliko pa mi sami vlagamo v nego gozda? Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenija v zadnjih desetih letih nismo opravili niti 50 odstotkov predvidenih gozdnogojitvenih opravil z gozdnogospodarskimi načrti.
Na sami licitaciji lesa je potekala tudi okrogla miza na temo trženja lesa. Glavna ugotovitev, da les znamo vzgojiti, ne pa predelati, je bila ponovno osrednja tema. Imamo znanje in voljo ter načrte kako ponovno spraviti v pogon lesnopredelovalno industrijo v Sloveniji. Pa se vseeno spet in spet sprašujemo, zakaj »vlaka« Gozdno – lesne verige ne moremo speljati z mesta. Inovativnega odgovora tudi tukaj žal nismo slišali. (Več o licitaciji, tudi z bogatimi fotografijami, pa v tiskani izdaji Glasa dežele)