Za poenostavitev uporabe davčnih blagajn
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obravnaval zakon o davčnem potrjevanju računov, pri katerem se je že ob začetku izvajanja pokazalo veliko težav. Predvsem imajo s tem težave kmetje, člani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Kljub tehtnim pomislekom, ki jih ob pripravi na zakon podala KGZS, ministrstvo za finance ni pristalo, da bi se kmetijstvo v določenih primerih izvzelo iz sistema davčnih blagajn.
Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je na seji opozoril, da izvajanje zakona o davčnem potrjevanju računov povzroča zelo veliko nezadovoljstva na terenu. »Ne gre za vprašanje ali plačati davke ali ne, moti pa nas sistem, ki je administrativno zahteven in nesorazmerno drag, predvsem pri manjših obsegih predelave,« je dejal. Spomnil je še, da so v zbornici že ob uvajanju davčnih blagajn opozarjali, da sistem za manjše zavezance ni življenjski.
KGZS je namreč že od predstavitve prvega predloga Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) v marcu 2015 nasprotovala rešitvam, ki ne upoštevajo posebnosti kmetijske dejavnosti. Pripombe in predloge so lani spomladi posredovali na Ministrstvo za finance.
Opozarjali so, da bo uvedba davčnih blagajn nesorazmerno administrativno in finančno obremenila določene kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki se praviloma opravljajo v manjšem obsegu. Predlagali so, da se opravljanje teh dejavnosti do določenega obsega letnega prometa ali povprečnega letnega števila izdanih računov izvzame iz te obveznosti. Za te primere naj bi zadoščalo izdajanje računov iz vezane knjige računov.
Kljub vsem naporom KGZS za ugodnejšo obravnavo kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je bil zakon lani julija sprejet brez vsakršnih izjem. Z začetkom leta 2016 je postalo davčno potrjevanje računov obvezno.
Z obveznostjo uporabe davčnih blagajn so se dejansko začele kazati težave, na katere so na KGZS opozarjali. Administrativna in finančna bremena ter tehnične težave ovirajo zavezance pri uporabi davčnih blagajn. Na težave opozarjajo nosilci dopolnilnih dejavnosti, katere opravljajo v skromnih obsegih. Kmetje, ki pridelujejo vrtnine, zelišča, jagode, šparglje in druge rastline, ki ne morejo biti obdavčene po katastrskem dohodku, so v primerjavi s tistimi, ki opravljajo osnovno kmetijsko dejavnost, postavljeni v neenakopraven položaj. Na težave opozarjajo uporabniki davčnih blagajn na tržnicah…
»Zaradi vseh navedenih težav se je opuščanje dopolnilnih dejavnosti že začelo«, je povzel stanje direktor Ravnik in predlagal, naj se iz sistema davčnih blagajn izvzame manjše kmetije ter prodajo kmetijskih pridelkov iz izdelkov lastne pridelave na tržnicah. S tem je povzel stališča upravnega odbora, ki je omenjeno temo obravnaval v začetku marca in zavzel naslednja stališča:
Upravni odbor KGZS predlaga:
– spremembo Zakona o davčnem potrjevanju računov, tako da bi iz obveznosti uporabe davčnih blagajn izvzel nosilce vseh dejavnosti, ki se opravljajo v manjšem obsegu – do določenega letnega prometa, ter iz obveznosti uporabe davčnih blagajn izvzel prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov lastne pridelave na tržnicah.
– da se v Zakonu o dohodnini in Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka predvidi možnost pavšalnega obdavčevanja vse kmetijske dejavnosti, prav tako pa tudi manjših obsegov predelave lastnih kmetijskih pridelkov
– da v kolikor Vlada Republike Slovenije ne bo upoštevala predlogov KGZS, bo ta vložila predloga sprememb Zakona o davčnem potrjevanju računov s podporo volivcev.